
Več kot 130 organizacij je evropskega komisarja za kmetijstvo in hrano pozvalo, naj pripravi akcijski načrt EU za rastlinsko hrano. 71 odstotkov vseh kmetijskih površin v EU je trenutno namenjenih proizvodnji živalskih proizvodov.
Več kot 130 organizacij, ki zastopajo kmete, zdravstvene strokovnjake, potrošnike, zagovornike dobrobiti živali in okoljske interese, je evropskega komisarja za kmetijstvo in hrano Christophea Hansena pozvalo, naj do leta 2026 pripravi akcijski načrt EU za rastlinsko hrano, je sporočila Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS).
Organizacije, med katerimi so denimo evropska potrošniška organizacija BEUC ter nevladne organizacije Greenpeace, Birdlife, EEB, IFOAM in Freshfel, pozivajo k akcijskemu načrtu, ki bi okrepil celotno verigo rastlinske agroživilske proizvodnje, od kmeta do potrošnika, z osredotočenostjo na rastlinsko hrano kot del rešitve, je danes sporočila ZPS, ki je del pobude.
Menijo, da bi akcijski načrt lahko pomagal doseči strateško avtonomijo pri preskrbi z beljakovinami, ponuditi kmetom nove poslovne priložnosti, izboljšati zdravje potrošnikov, zaščititi podnebje in okolje, prihraniti denar potrošnikov in okrepiti usklajenost politik.
Podpisniki želijo, da razvoj načrta postane del Vizije prihodnosti kmetijstva in hrane, ki naj bi bila predstavljena konec februarja letos.
Danski zgled
Akcijski načrt bi lahko dobil navdih po danskem akcijskem načrtu za rastlinsko hrano, pri čemer organizacije trdijo, da bi bila rastlinska hrana v enakovrednem položaju z živinorejo, kar bi okrepilo avtonomijo Evrope in podprlo diverzifikacijo za kmete.
“Proizvodnja rastlinskih beljakovin z ekološkimi in agroekološkimi metodami proizvodnje je popoln recept za maksimiranje zdravstvenih in okoljskih koristi rastlinske hrane. Kmetje bi prav tako lahko imeli koristi od diverzifikacije svoje proizvodnje z uvajanjem novih pridelkov, še posebej, če bi bila ta preobrazba podprta s finančnimi spodbudami, ki bi kmete nagrajevale za zaščito ekosistemskih storitev,” so v sporočilu navedli Erica Galla iz IFOAM Organics Europe.

Generalni direktor BEUC Agustin Reyna je poudaril, da mora EU z ambicioznim načrtom spodbujati prehod na trajnostno prehrano, pri čemer morajo rastlinska živila postati privlačna in dostopna za ključne akterje – potrošnike. Dodal je, da so takšne spremembe nujne za oblikovanje bolj trajnostnega prehranskega sistema.
Matjaž Pirc iz ZPS pa je izpostavil, da ima dostopnost hrane ključno vlogo pri prehranskem vedenju ljudi. “Potrošniki najpogosteje izbirajo živila, ki jih zlahka najdejo na policah in so cenovno ugodna. Če rastlinska hrana izpolni te pogoje, bomo odstranili eno od največjih ovir na poti do bolj zdravih in trajnostnih prehranskih vzorcev,” je dejal.
Organizacije izpostavljajo tudi koristi za uporabo zemljišč in okolja. Sedaj je namreč 71 odstotkov vseh kmetijskih površin v EU namenjenih proizvodnji živalskih proizvodov. Rastlinska hrana pa potrebuje približno štirikrat manj pridelovalnih zemljišč, zato bi povečana poraba takšnih živil povečala proizvodnjo hrane, vrnila prostor naravi in Evropa bi pridobila večjo avtonomijo, saj se trenutno dve tretjini visokobeljakovinskih krmil za živali uvaža iz tujine.
Poleg tega bi povečana poraba rastlinske hrane močno zmanjšala pritisk na svetovne gozdove, koristila podnebju in prispevala k čistejšim tlom, zraku in vodam, so še izpostavili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje