Diplomat svari: Če napade Kitajska, bo v velikih težavah tudi Evropa

V času, ko Kitajska krepi vojaško navzočnost vzdolž otoka, iz Tajvana prihajajo opozorila, da bi morebitni kitajski napad imel ne samo regionalne, temveč tudi hujše regionalne posledice.

“Če Kitajska napade Tajvan, bodo prizadete tudi Francija, Evropa, ZDA in Japonska. Tajvan bo v groznem položaju – a tudi vi,” je dejal namestnik tajvanskega zunanjega ministra François Chih-chung Wu. Po njegovih besedah zato napetosti v Tajvanski ožini niso le regionalno vprašanje, temveč globalni problem, povezan z varnostjo, trgovino in svetovno tehnološko industrijo.

Podjetje, ki ga skoraj nihče ne pozna, a smo vsi odvisni od njega

Eden glavnih razlogov za strateški pomen Tajvana je njegova vloga v proizvodnji polprevodnikov. Tajvanski TSMC proizvede več kot 90 odstotkov najnaprednejših čipov na svetu, ki so ključni za umetno inteligenco, visoko zmogljivo računalništvo, pametne telefone in vojaške sisteme. Wu je poudaril, da približno 70 odstotkov vseh polprevodnikov nastane v Tajvanu, prav tako 95 odstotkov najnaprednejših čipov in skoraj vsi čipi, namenjeni umetni inteligenci.

“Vso Evropo najdemo znotraj enega kvadratnega centimetra silicija,” je dejal Wu. S tem je opozoril, da tajvanska industrija ni izolirana, temveč tesno povezana z evropskim znanjem in tehnologijo. Napredni litografski stroji prihajajo iz Nizozemske, kjer ima sedež najvrednejše evropsko podjetje ASML, precizna optika iz Nemčije, industrijski plini iz Francije, orodja za načrtovanje čipov pa iz Belgije.

Tajvanska ožina kot globalna trgovska žila

Wu je opozoril tudi na pomen Tajvanske ožine za svetovno trgovino. Po njegovih besedah skozi 180 kilometrov široko morsko pot med Tajvanom in azijsko celino pluje več kot 60 tisoč kontejnerjev, kar je po njegovi oceni trikrat več kot skozi Panamski in Sueški prekop. Napad ali blokada Tajvana bi zato močno prizadela interese številnih držav.
Stabilnost v regiji je označil za “globalno odgovornost”. Pri tem je poudaril, da Tajvan od Evrope ne pričakuje, da bi šla zanj v vojno, temveč da razume lastne interese v Indo-Pacifiku in gradi odnose s Tajpejem. Po njegovih besedah ima Evropa pravico sama izbirati svoje prijatelje, tudi če to ne pomeni formalnih diplomatskih odnosov.

Peking vztraja pri politiki "ene Kitajske"

Kitajska Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja in ne izključuje uporabe sile za njegovo priključitev. Tajvan medtem deluje kot samoupravna demokracija z lastno vojsko in zunanjo politiko, uradno pa se imenuje Republika Kitajska.
Wu je zavrnil kitajske zgodovinske argumente za suverenost nad otokom. Kot je dejal, je zgodovina Tajvana precej bolj zapletena, saj so ga v različnih obdobjih upravljali Nizozemci, Španci, dinastija Čing in Japonska. Po njegovih besedah zgodovina ne upravičuje današnjih ambicij Pekinga. “Kitajska ni bila edina država tam,” je dejal.

Tajvan ne potrebuje razglasitve neodvisnosti

Wu je poudaril, da Tajvanu ni treba razglasiti neodvisnosti. Otok po njegovih besedah že ima svojo vojsko, zunanjo politiko in demokratični sistem, hkrati pa mora ohranjati občutljivo ravnotežje: braniti svojo demokracijo in način življenja, ne da bi pri tem preveč izzval Kitajsko.
Kot je dejal, je Tajvan že desetletja izpostavljen kitajskim grožnjam, a je kljub temu postal demokratičen in gospodarsko uspešen. Strah po njegovih besedah ni nujno slab, saj državo sili v priprave.