Alarmantno duševno zdravje mornarjev na ameriški letalonosilki, ki je na morju že 9 mesecev

Dva vodilna ameriška vojaška medija, Navy Times in Stars and Stripes, poročata o vse več mornarjih, da bi zapustili letalonosilko USS Abraham Lincoln. Slabe razmere in psihološko stanje posadke naj bi namreč dosegli kritično točko.

Posadka je na morju že devet mesecev, že 250 dni pa se niso ustavili v nobenem pristanišču – to je za letalonosilko v novejši zgodovini neslavni rekord.

Zaskrbljene družine mornarjev so začele opozarjati na duševno stanje svojih bližnjih, prejšnji četrtek pa je z vodilnimi iz ameriške mornarice potekal čustveni sestanek. Ena od približno 200 družinskih članic, zbranih na srečanju, je povedala, da ji je mož tistega dne poslal sporočilo, v katerem je zapisal, da "upa, da se jutri ne bo zbudil".

Navy Times je objavil tudi podrobnosti o preprečenih poskusih samomora na letalonosilki med trenutno misijo. Annabelle Loma je povedala, da je njen mož poskušal skočiti z ladje, potem ko so mu misijo na letalonosilki večkrat podaljšali. "Boji se. Misli, da bo nečastno odpuščen in da bo njegova 13-letna kariera uničena – zgolj zato, ker je popolnoma izgorel," je dejala.

Navy Times se je pogovarjal tudi z ženo drugega mornarja. Njen mož je preprečil, da bi drug član posadke skočil z ladje, tako da ga je zgrabil in potegnil nazaj na krov.

Na razmere na vojni ladji, ki že peti mesec sodeluje v bojnih operacijah proti Iranu, je opozoril tudi demokratski kongresnik iz Kalifornije Mike Levin. Zapisal je, da so na krovu plesnive prhe, pokvarjena stranišča in pralnica, ki že tedne ne deluje. Spopadajo se tudi z dolgimi obdobji brez tople vode, njihovi obroki pa so sestavljeni iz pol skodelice riža in dveh tortilj. Po navedbah Levina so brez mila, dezodoranta ali zobne paste.

Vrniti bi se morali že maja

Težave se kopičijo že več mesecev. Ladja USS Abraham Lincoln je 21. novembra izplula iz San Diega. Prvotno je bila namenjena v Tihi ocean, vendar so jo po napadu ZDA in Izraela na Iran preusmerili na Bližnji vzhod.

Od takrat je več kot 5.000 članov posadke na kopnem preživelo le dva dni – enega decembra na Guamu in drugega julija v Omanu. Napotitev bi se morala prvotno končati maja, vendar je bila zaradi vojne večkrat podaljšana.

Že aprila se je pojavil val kritik glede težkih razmer na letalonosilki, ameriški obrambni minister Pete Hegseth pa je navedbe takrat zavrnil kot lažne novice. Levin mu je odgovoril: "Ti moški in ženske so se javili, da bi služili svoji državi. Najmanj, kar jim ta država dolguje, so topla voda, delujoče stranišče in spodoben obrok. Hegseth jim ne more zagotoviti niti tega, pa vendar si drzne pogledati njihovim družinam v oči in jih označiti za lažnivce."

Zdaj so demokratski senatorji od Hegsetha zahtevali pojasnila v povezavi z razmerami na ladji.

Mornarica zanika težave in trdi, da imajo pomoč

Tiskovni predstavnik mornarice je za The Guardian dejal, da so dolgotrajne napotitve veliko breme za vojake in njihove družine ter da so hvaležni za njihovo žrtev.

Poudaril je, da sta zdravje in dobro počutje vsakega mornarja na letalonosilki njihova prednostna naloga. Ob tem je zanikal, da bi zaznali porast prijavljenih samomorilnih misli ali poskusov samomora na ladji.

Dodal je, da so članom posadke v okviru celovite mreže podpore, ki vključuje svetovalce in vojaške duhovnike, na voljo tudi strokovnjaki s področja duševnega zdravja.

Priznal je, da je vojna prekinila običajne oskrbovalne poti, vendar obenem zatrdil, da trenutna poročila z ladje potrjujejo nemoten dostop do čiste vode, delujoče klime in zdravih obrokov.

Posebni stresorji za mornarje

Težave v duševnem zdravju pripadnikov ameriške mornarice so že dolgo znane. Študija, objavljena lani v znanstveni reviji Military Medicine, je analizirala specifične dejavnike stresa, ki so jim mornarji izpostavljeni med napotitvami. Med najpogostejšimi so glasen hrup, pomanjkanje počitka in rednega stika z domačimi ter neustrezna zdravstvena in psihološka oskrba.

Raziskovalci so anketirali mornarje na misiji in ugotovili, da se je skoraj polovica pritoževala, ker niso prejeli ustrezne pomoči pri obvladovanju stresa na morju. Velik stresor je tudi negotovost glede tega, kdaj se bo napotitev končala, kar še posebej drži v primeru USS Abraham Lincolna.

Študija je ugotovila, da so glede na visoko stopnjo samomorov v vojski, vključno z mornarico, nujno potrebne izboljšave pri dostopu do zdravstvene oskrbe na ladjah.