Letošnji svetovni dan Alzheimerjeve bolezni poteka ob pozivih k zagotavljanju čimprejšnje diagnoze. Tri četrtine bolnikov s to boleznijo namreč nima postavljene diagnoze. Zgodnje odkrivanje bolezni je namreč ključno, da se lahko bolniku pravočasno pomaga in bolezen zdravi.
Koliko ljudi živi v Sloveniji z Alzheimerjevo boleznijo, ki povzroči več kot 60 odstotkov demenc, se ne ve. Register demence, kljub temu da je bila njegova vzpostavitev predvidena v nacionalni strategiji obvladovanja demence 2016–2020, še ne obstaja. Tako obstajajo le ocene, koliko je takšnih bolnikov.
Tri četrtine bolnikov nima postavljene diagnoze
Po besedah predsednice društva Spominčica – Alzheimer Slovenija Štefanije Lukič Zlobec je v državi 33.000 do 34.000 oseb z demenco, pri čemer pa 75 odstotkov oseb, ki že kažejo prve znake bolezni, nima diagnoze. Tako ima diagnozo, ki je pogoj za to, da oseba dobi ustrezno medicinsko in socialno podporo, le vsaka četrta oseba z demenco v Sloveniji.
Tisti z diagnozo pa do nje pridejo večinoma pozno, tako pozno, da z zdravili – protidementiki – ne morejo več zdraviti simptomov, torej izboljšati spomina, zadržati kognitivne funkcije za nekaj let, ker je bolezen že preveč napredovala.
Za zadostne kadrovske in diagnostične kapacitete v zdravstvu, ki bi omogočale čim prejšnjo diagnozo Alzheimerjeve bolezni v najzgodnejših fazah bolezni, bi potrebovali resen finančni vložek in sistemsko ukrepanje v zdravstvu. V pripravi je nova strategija obvladovanja bolezni, a višina sredstev za ukrepanje še ni znana.
Nacionalni inštitut za javno zdravje bo ob današnjem dnevu v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU ter Spominčico – Alzheimer Slovenija organiziral 1. Nacionalno konferenco z mednarodno udeležbo z naslovom Stanje in izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji: Alzheimerjeva bolezen skozi prizmo sindemije covida-19. Danes bodo predstavili tudi svetovno poročilo Alzheimerjeve bolezni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!