Leto 2022 je bilo eno najburnejših v sodobni britanski politiki. Položaj predsednika vlade so zasedale tri osebe, Britanci pa so objokovali smrt monarhinje z najdaljšim vladarskim stažem. Država se trenutno nahaja v primežu vsesplošne draginje, ki močno grozi srednjemu sloju prebivalcev. Prav med njimi pa je največ konservativnih volilcev.
Aktualni predsednik britanske vlade Rishi Sunak se je prve tedne svojega premierskega mandata ukvarjal z umirjanjem negotovega stanja v državi. Njegova predhodnica Liz Truss je z nepremišljenim proračunom povzročila finančno krizo brez primere in bila prisiljena odstopiti po samo šestih tednih. Boris Johnson, ki je leto 2022 začel kot britanski premier, se je zadnje mesece svojega mandata boril z vrsto škodljivih škandalov, ki so njegov položaj močno oblatili.
Po dveh zaporednih menjavah na premierskem položaju in drastičnem padcu podpore konservativni stranki se je premier Sunak zavzel za umirjeno vladanje in zdravo gospodarsko politiko. Prvi mož konservativcev s temi potezami upa na zmanjšanje ogromnega razkoraka med njegovo stranko ter opozicijskimi laburisti pred splošnimi volitvami, ki Združeno kraljestvo čakajo januarja 2025.
Kljub kaotičnemu letu 2022 pa se o enem najbolj usodnih vidikov nove britanske politične stvarnosti komajda razpravlja. Brexit se je v celoti začel 1. januarja 2021, ko se je v Veliki Britaniji zgodila transformacija. Od države, ki je bila članica Evropske unije (EU) v vsem, razen svojem imenu, se je ta preobrazila v popolnoma ločeno entiteto, ki jo na unijo veže le šibek trgovinski sporazum.
Posledice razhoda so že prizadele britansko gospodarstvo. “Realnost je taka, da smo za britanska podjetja, ki želijo delovati na evropskem trgu, ustvarili še več ovir pri ponudbi. Za podjetja, ki še naprej trgujejo z EU, so se ti stroški povečali, medtem ko so nekatera manjša podjetja preprosto prenehala sodelovati z EU, ker je to postalo preveč zapleteno in drago,” je za CNN dejal partner pri svetovalni agenciji Flint Global Sam Lowe.
Upad trgovanja med Otokom in EU potrjujejo tudi številke. Urad za proračunsko odgovornost, ki v Veliki Britaniji spremlja javno porabo, je v začetku tega leta potrdil, da sta od popolne uveljavitve dogovora o brexitu izvoz blaga in storitev v EU ter uvoz iz unije upadla. Abstraktne ocene posledic britanskega izstopa iz unije so se v vsakdanjem življenju kazale v kupih gnile zelenjave in ribah, ki so jih ribiči metali nazaj v morje. Britanski izvozniki so namreč zamudili kratkotrajno priložnost, da bi svoje dobrine prepeljali v EU. Pri uvozu je brexit podražil nekatera živila in s tem le še dodatno podžgal draginjo.
Vendar posledice izstopa iz unije niso le gospodarske. Združeno kraljestvo se z EU še vedno prepira o severnoirskem protokolu, ki je imel v sporazumu o britanskem izstopu pomembno vlogo. Združeno kraljestvo zaradi različnih razlogov ni v celoti izvedlo protokola, kar je povzročilo razpad unionističnega in republikanskega sporazuma o delitvi oblasti na Severnem Irskem, zaradi česar tam že od februarja nimajo delujoče vlade. Glede na nedavno zgodovino je področje zaradi napetosti med obema stranema v negotovem in potencialno nevarnem položaju.
Obema glavnima strankama molk okoli brexita ustreza
V normalnih časih britanske dnevne politike bi vladna in opozicijska stran hiteli popravljati tisto, kar povzroča tako obsežno gospodarsko in socialno škodo. Šest let, odkar so Britanci izglasovali izstop iz EU, pa ta še vedno ostaja nenormalen. “Obema glavnima političnima strankama v državi še vedno ustreza, da o brexitu podrobno ne govorita. Konservativna stranka ne vidi nobene koristi v razpravah, ki bi poudarjale, kaj v dogovoru, ki so ga izpogajali in izglasovali, ne deluje,” je za CNN dejal Raoul Ruparel, nekdanji posebni svetovalec britanske vlade in vodilni strokovnjak za brexit.
Pogovor o brexitu pa ne zanima niti njihovih glavnih izzivalcev. “Laburisti verjetno ne morejo zmagati na volitvah, če bodo ljudje mislili, da se skrivaj želijo ponovno pridružiti EU. Politika, ki bi bila bolj mehka glede brexita, bi jih pustila ranljive za napade,” je dodal.
Vodja laburistov Keir Starmer je predstavil načrt za uspeh brexita, v katerem je jasno navedeno, da se laburisti ne nameravajo ponovno pridružiti, ne EU, ne kateri od njenih institucij. Vendar bi lahko prav obtožbe, da so laburisti naklonjeni EU in želijo odpraviti brexit, izničile vsa prizadevanja Starmerja, ki je v zadnjih letih stranko oblasti približal bolj kot kdorkoli drug. Za Johnsonovo prepričljivo zmago na volitvah leta 2019 so namreč v veliki meri poskrbeli volilci iz trdnjav laburistične stranke, ki pa izstop iz unije podpirajo. Starmer mora za zmago na naslednjih volitvah osvojiti prav te glasove.
Prav občutljivost tega vprašanja pa britanskim politikom pred volitvami povzroča težave. Brexit je mogoče izboljšati in z Brusljem se lahko dosežejo novi kompromisi. Vendar si pri tako eksplozivnem vprašanju nihče ne upa prižgati vžigalne vrvice. Strah, da bi jim ga vrglo v obraz, je prevelik.
Posledice takšne pasivnosti in pomanjkanja ukrepov pa po mnenju kritikov državo puščajo brez smisla in občutka za smer. “Še vedno nimamo strategije, kam želimo iti po brexitu,” pravi strokovnjak za brexit Ruparel. “Bomo ostali tesno povezani z evropskimi trgi ali pa se bomo načrtno podali v svet? Kakšne so naše prednosti? Ne moremo tekmovati z ZDA in Kitajsko glede velike proizvodnje. Ali naj se torej predstavljamo kot center za vrhunske raziskave in inovacije? Vse to se trenutno zdi nedorečeno,” dodaja Ruparel.
Za blaženje dolgoročnih ukrepov že prepozno
Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da je za pomembne ukrepe, ki bi ublažili dolgoročne vplive brexita, prepozno, in to tudi, če bi si britanska politična elita nenadoma premislila. Tudi smisel vsakršnih prihodnjih pogajanj med Veliko Britanijo in Evropsko unijo je pod vprašajem.
Kot pravi direktor mislišča UK in a Changing Europe Anand Menon, je v trgovinskem dogovoru med obema stranema izjemno malo možnosti za spremembe. “Pogovori bi stekli o čisto novih dogovorih za določena področja, kar pa pomeni več kompromisov z Brusljem. Tega se noben politik iz Združenega kraljestva ne bo dotikal,” je ocenil.
Ena izmed glavnih obljub, ki so jo podporniki izstopa vneto ponavljali pred glasovanjem leta 2016, so bili novi trgovinski sporazumi, ki jih bo “neodvisno” Združeno kraljestvo brez pravil in predpisov sklepalo po svetu. Gospodarstvo bo postalo bolj globalno in konkurenčno, so obljubljali. Država je nove sporazume res sklenila, najbolj opaznega z Avstralijo. Vendar tudi po ocenah britanske vlade ima ta sporazum na britanski BDP zanemarljiv vpliv.
Na drugi strani pa urad za proračunsko odgovornost pričakuje, da bo izstop iz unije zmanjšal proizvodnjo Velike Britanije za 4 odstotke v naslednjih 15 letih, dolgoročno pa bosta izvoz in uvoz nižja za okoli 15 odstotkov.
Načini, kako so se reševanja gospodarskih težav lotili zadnji trije premierji, so različni. Liz Truss je poskušala britanski ponudbi pomagati z nižjimi davki za podjetja. Sunak to poskuša doseči z odpravo omejitev za banke in storitveni sektor. Johnsonov načrt je zajemal velike naložbe v zapostavljenih regijah Združenega kraljestva in ustvarjanje nove gospodarske dejavnosti. Kot poudarja Sam Lowe iz svetovalne agencije Flint Global, je težava pri ustvarjanju nove poti do konkurenčnosti v tem, da skušajo tudi vse druge države narediti popolnoma isto stvar.
V nasprotju z volilno obljubo Borisa Johnsona iz leta 2019, da bo brexit dokončno izpeljal, ta še naprej ohranja pomembno vlogo v britanski politiki. V politični drami letošnjega leta morda ni imel najpomembnejše vloge, vendar kljub temu ostaja v ozadju kot nerazrešen zaplet. Nenadni britanski kolaps zaradi nerešenih vprašanj okoli njega je malo verjeten, toda slabosti brexita bodo sčasoma vse pogosteje vplivale na vedno več ljudi.
Vprašanje, ki si ga morata zastaviti prva moža vodilnih strank v državi, je, ali je vredno tvegati in pred volitvami ignorirati vse nerazrešene težave okoli brexita. Do volitev ju ločita še dve leti in obstaja možnost, da se stvari nenadoma zelo poslabšajo. V tem primeru se bo javnost spraševala, zakaj so vodilni ob tako pomembnem vprašanju potisnili glavo v pesek.
Avtor: Luke McGee/CNN
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje