Iz smrti ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega odmeva Stalinova Rusija, za CNN ugotavlja analitik Peter Bergen. Vladimir Putin je dober učenec ruske zgodovine, ki je pokazal, da želi vladati bolj po Stalinovem kot po Gorbačovovem zgledu. Putinovi življenjski projekti obnoviti KGB Rusijo, zmagati v vojni v Ukrajini in narediti Rusijo spet veliko, so prepleteni, represija v državi pa se močno povečuje.
Avtor teksta je Peter Bergen, analitik za nacionalno varnost za CNN. Bergen je tudi podpredsednik mislišča New America, profesor na univerzi v ameriški zvezni državi Arizona in gostitelj podkasta V sobi (In the Room). Je avtor knjige Cena kaosa: Trumpova administracija in svet (The Cost of Chaos: The Trump Administration and the World). Mnenja v tem članu so avtorjeva.
Natančnih podrobnosti o smrti kremeljskega kritika Alekseja Navalnega, ki jo je v petek sporočila ruska zvezna služba za zapore, še ne poznamo. Morda nikoli ne bomo izvedeli natančne resnice. Kot je v govoru na münchenski varnostni konferenci dejala podpredsednica ZDA Kamala Harris: “Ne glede na to, kakšno zgodbo bodo povedali, naj bo jasno, da je za to odgovorna Rusija.”
Ruski predsednik Vladimir Putin tega ne priznava, temveč zanika odgovornost za dejanja, ki so bila storjena v njegovem imenu, ko gre za smrti njegovih najvidnejših kritikov in tekmecev. Ali kdo resno misli, da je bila lanska letalska nesreča vodje skupine Wagner Jevgenija Prigožina, ki je pripravil oborožen upor, v bližini Moskve nesreča (Kremelj je večkrat zanikal kakršno koli vpletenost)?
Vemo, da je Putinov življenjski projekt učinkovito obnoviti državo KGB, zmagati v vojni v Ukrajini in narediti Rusijo spet veliko. Ti projekti so zdaj prepleteni, saj se je represija, odkar je Putin pred skoraj natanko dvema letoma začel svojo obsežno invazijo na Ukrajino, v Rusiji dramatično povečala.
Organizacija Human Rights Watch opozarja na “povečano cenzuro, povezano z vojno, zapiranje glasnih kritikov in zatiranje aktivizma za človekove pravice”.
In kako bi lahko bolje sporočili, da je ruska opozicija dejansko mrtva, kot tako, da utišate njenega najvidnejšega voditelja Alekseja Navalnega, ki je na Zahodu enako znan disident, kot sta bila fizik Andrej Saharov in pisatelj Aleksander Solženicin v času Sovjetske zveze.
Kako je Rusija pod Putinovim vodstvom prišla do tega? Eden najpomembnejših dogodkov v Putinovem življenju je bil padec berlinskega zidu leta 1989, ki je pomenil začetek konca sovjetskega imperija. Ko je zid padel, je bil Putin uslužbenec KGB v Dresdnu v takratni Vzhodni Nemčiji. Sovjetska zveza je implodirala dve leti pozneje.
V ozadju padca zidu in razpadanja sovjetske države je bilo to, da je ruski predsednik Mihail Gorbačov že več let liberaliziral Sovjetsko zvezo s svojo politiko “glasnosti” (odprtost). Gorbačov je leta 1989 po skoraj desetletju krvave vojne iz Afganistana umaknil sovjetske vojake, saj so Sovjeti verjeli, da se morajo rešiti iz tega konflikta.
Putin se je iz Gorbačovove vladavine veliko naučil: Najnevarnejši trenutek za nesposoben avtoritarni režim je, ko se začne liberalizirati (če parafraziramo francoskega zgodovinarja in politika Alexisa de Tocquevilla). In najnevarnejša stvar, ki jo lahko stori ruski voditelj, je, da izgubi vojno, kot so jo Romanovi v prvi svetovni vojni, kar je pripomoglo k ruski revoluciji leta 1917. Gorbačovov umik iz Afganistana februarja 1989 je Vzhodni Evropi sporočil, da je strah vzbujajoča sovjetska vojska nekakšen papirnati tiger, in v devetih mesecih je padel berlinski zid.
Putin se leta 2022 pomenljivo ni udeležil Gorbačovovega pogreba, s čimer je dal vedeti, da ne odobrava Gorbačovovih dosežkov in svetovnega nazora.
V nasprotju z Gorbačovom je Josip Stalin vladal z železno roko in je bil ključnega pomena za zmago zaveznikov v drugi svetovni vojni. Po več kot dveh desetletjih vladanja je sovjetski diktator umrl leta 1953.
Zdi se, da namerava Putin, ki je dober učenec ruske zgodovine, kot je pokazal v nedavnem nenavadnem intervjuju Tuckerja Carlsona, vladati bolj po Stalinovem kot po Gorbačovovem zgledu.
Navsezadnje je Putin popravil rusko ustavo, tako da bo lahko še naprej kandidiral za voditelja države do leta 2036. Za vnovičen položaj predsednika se bo potegoval marca. Prejšnji mesec je kandidaturo napovedal tudi Boris Nadeždin, ki vojni v Ukrajini nasprotuje. A ker je njegova kampanja pritegnila zanimanje, jo je Putinov režim pred nekaj več kot tednom dni ustavil. Zdaj bo Putin kandidiral praktično brez nasprotnika.
Kako bodo v Rusiji sprejeli novico o smrti Navalnega? Večina Rusov dobiva novice z ruske televizije, ki je zdaj dejansko kremeljska televizija. Verjetno bo ruska televizija o smrti Navalnega molčala, namesto tega pa bo raje govorila o velikem voditelju Putinu, ki bo naslednji mesec zagotovo zmagal na volitvah, zadovoljen, da je človek, ki je bil njegov najuspešnejši nasprotnik, zdaj mrtev.
Vendar mednarodni skupnosti ni treba molčati. Navalni bi moral prejeti Nobelovo nagrado za mir, s čimer bi sporočili, kaj to pomeni za svet. Vendar bi moral za to odbor za podelitev Nobelove nagrade spremeniti svoja pravila o tem, da se nagrada ne podeljuje posthumno.
To bi pomenilo močno sporočilo Rusom in svetu – tako kot Nobelova nagrada za književnost Aleksandru Solženicinu leta 1970.
Avtor: Peter Bergen/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje