Rusija in Ukrajina bi se morali marca odpraviti na predsedniške volitve – tako Vladimirju Putinu kot Volodimirju Zelenskemu namreč poteče mandat. A državi sta po dveh letih še vedno v vojni. Se država, dokler je v vojni, sploh lahko odpravi na volitve?
Marca bi morale tako v Rusiji kot v Ukrajini potekati predsedniške volitve. A državi sta v nenavadnem položaju. Kmalu bo namreč minilo že drugo leto od začetka vojne v Ukrajini. In ker konca, vsaj zaenkrat, še ni na spregled, se zastavlja vprašanje, ali se država v vojni sploh lahko odpravi na volitve, in če ne, kako dolgo jih lahko prelaga.
V Sloveniji ta vprašanja ureja ustava, za N1 razlagajo na Državni volilni komisiji (DVK). Če bi se mandat državnega zbora iztekel bodisi med vojno ali v času izrednega stanja, mandat preneha šest mesecev po vojni. Izjemoma lahko tudi prej, če organ sam tako sklene. Enako je tudi z mandatom predsednika oz. predsednice republike.
Iz navedenega torej izhaja, da med vojno volitve niso na dnevnem redu. Ob morebitni izvedbi pa je vprašljivo tudi, kako vsem volilnim upravičencem zagotoviti možnost oddaje glasu.
Čeprav podobno kot pri nas velja tudi v mnogih drugih državah, pa bi v primeru Rusije in Ukrajine tokrat lahko prišlo do izjem.
V Rusiji bodo izvedli volitve tudi na novozasedenih ozemljih
Da se bodo odpravili na volišča, so že sklenili v Rusiji. Zgornji dom ruskega parlamenta je namreč že v začetku lanskega decembra izglasoval, da bodo novega predsednika volili 17. marca. Volitve bodo vsaj na papirju demokratične, realnost pa je drugačna. Opozicija je v Rusiji namreč povsem onemogočena, aktualni predsednik Vladimir Putin pa si kuje pot k novemu – že petemu mandatu.
Čeprav je predsednik v Rusiji v preteklosti lahko služil le dva zaporedna štiriletna mandata, so leta 2008 – v času, ko je bil Putin ruski premier – zakon spremenili tako, da so predsedniški mandat podaljšali na šest let, zadnje spremembe leta 2020 pa Putinu omogočajo, da se tudi po letu 2024 poteguje še za dva šestletna mandata. Putin po trenutni zakonodaji tako na čelu Rusije lahko ostane še 12 let.
Rusija bo marčevske volitve izvedla tudi na novoosvojenih območjih, torej v regijah Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson, ki so pred začetkom vojne bile del Ukrajine. To je ob razglasitvi datuma potrdila tudi predsednica sveta federacije Valentina Matvijenko.
Lampreht: Ruske volitve bodo farsa, opozicije praktično ni
Da gre pri tem za ogromen cinizem, meni nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve in velik poznavalec dogajanja v tej regiji Miha Lampreht. Tokratne volitve v Rusiji bodo po njegovem mnenju zgolj imitacija in “farsa”, saj “ne bodo ne demokratične ne poštene”.
Tamkajšnje ankete kažejo, da Putina podpira 80 odstotkov celotnega prebivalstva. Tokratnih volitev po njegovih besedah ni mogoče obravnavati brez konteksta vojne v Ukrajini. “In tu je zanimivo, da ta vojna Putina ni odnesla, kot so mnogi pričakovali, ampak ga je na nek način politično okrepila,” je dejal za N1.
Kaj pa ruska opozicija? Praktično je ni. “Predsedniški kandidati, ki bi lahko nastopili na volitvah, so onemogočeni,” pravi Lampreht. Kakršna koli beseda proti Putinu je namreč tudi beseda proti vojni. “Vsi, ki so kakorkoli dvignili glas proti Putinu, so ali zaprti, ali so pobegnili iz države, ali pa so dva metra pod zemljo,” še dodaja.
Pa vendarle je v sredo kandidaturo vložil ruski opozicijski politiki Boris Nadeždin, ki med drugim nasprotuje vojni v Ukrajini. Zbral je več kot 200.000 podpisov volilcev, čeprav bi jih potreboval 100.000. Kremelj je že sporočil, da ga ne vidijo kot resnega tekmeca Putinu. Tudi sam pa dvomi, da bi lahko premagal zdajšnjega predsednika.
Visoki predstavnik EU Josep Borrell je Rusijo ob razpisu volitev pozval, naj ne izvede glasovanja na novozasedenih območjih. EU takšnih volitev ne bo priznala, je dejal.
Ukrajina še brez odločitve, a Zelenski ni več najbolj priljubljen
Drugače pa bo, kot zaenkrat kaže, v Ukrajini, kjer je predsednik voljen za petletno obdobje. Volitve bi morale potekati 31. marca, a jih najverjetneje ne bodo izvedli.
Kot je novembra lani dejal tamkajšnji zunanji minister Dmitro Kuleba, naj bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sicer tehtal možnosti morebitne izvedbe volitev. Končne odločitve tako še niso sprejeli, a naj bi se Zelenski s podporo Zahoda vseeno bolj nagibal k zamiku izvedbe volitev.
Težavo naj bi po besedah krogov iz Ukrajine predstavljala prav omenjena zasedena ozemlja – teh naj bi bilo zdaj okoli petine, pa tudi razseljeni prebivalci. Od začetka vojne jih je iz Ukrajine predvsem v EU prebegnilo že okoli pet milijonov, Zelenski pa bi ob morebitni izvedbi volitev zahteval pomoč Zahoda, da bi lahko glasovali tudi razseljeni. “Jaz mislim, da bi bile v takšnih eklatantno vojnih razmerah te volitve nemogoče in politično tvegane,” poudarja Lampreht.
V Ukrajini so lani že prestavili parlamentarne volitve. Proces začetka načrtovanja izvedbe volitev je za zdaj predviden za mesec po koncu vojne. Če vojne ne bi bilo, bi volitve izvedli 29. oktobra lani.
Kljub temu se znotraj Ukrajine dogajajo določena trenja na relaciji med Zelenskim in vrhovnim poveljnikom ukrajinskih oboroženih sil Valerijem Zalužnim. Zelenski je v ponedeljek Zalužnega odpustil z mesta vodje ukrajinske vojske, sta za CNN potrdila dva vira. Gre za posledico večtedenskih ugibanj o napetostih med dvema vodjema, ki se sicer stopnjujejo že od neuspešne ukrajinske protiofenzive. Še dodatno so se povečale po intervjuju Zalužnega za The Economist, v katerem je vojno z Rusijo označil za “pat pozicijo”, s čimer pa se Zelenski ni strinjal.
Še več, Zelenskemu podpora postopno pada – čeprav je ta še vedno nad 50 odstotki, Zalužnemu pa raste. Po decembrskih podatkih Kyiv Independent Zelenskemu namreč zaupa okoli 62 odstotkov Ukrajincev – v letu dni mu je podpora padla za 22-odstotnih točk, Žalužnemu pa zaupa kar 88 odstotkov Ukrajincev.
In prav v vse večji podpori bi lahko po besedah Lamprehta tičal odgovor, da si je Zelenski po tem, ko je še lani zagotavljal, da bodo volitve izpeljali, zdaj premislil.
Zaenkrat tako ostaja nejasno, kakšna bo njegova politična usoda po tem, ko bodo v Ukrajini izvedli volitve. “Ni nujno, da če si žrtev ali nacionalni heroj, da boš dobil tudi volitve,” še pravi Lampreht.
A kaj ima Zelenski, česar Zalužni nima? Politično moč in podporo Zahoda. In s tema atributoma lahko lagodno ostane na čelu Ukrajine v času trajanja vojne.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje