Arheologi na Pelješcu odkrili izjemno dobro ohranjen artefakt iz antične Grčije

V jami Crno jezero nad krajem Ponikve na polotoku Pelješac so med arheološkimi raziskavami, izvedenimi od 23. aprila do 4. maja, odkrili terakotno glavo grške gledališke maske, ki po oceni arheologov izvira iz 4. do 3. stoletja pr. n. št.

Kot so sporočili iz Dubrovniških muzejev, pod okriljem katerih so potekale raziskave, ima maska na vrhu luknjico za obešanje, notranjost pa je votla, zato arheologi domnevajo, da je bila prvotno obešena na steni. Dodajajo, da so takšne maske nedvomno povezane z gledališčem, zaščitnik vseh predstav pa je bil Dioniz.

Večina najdb je bila po besedah vodja Arheološkega muzeja Dubrovniških muzejev Domagoja Perkića odkrita v vhodnem in stranskem delu jame, ki je bil pred izkopavanji skoraj povsem skrit in zasut. "Zaradi lege v skritem, nedotaknjenem delu jame so najdbe ostale celovite in skoraj povsem ohranjene, skoraj kot zamrznjena podoba, stara več kot dva tisoč let," je razložil.

Med raziskavami leta 2025 so ugotovili, da so jamo in njene posamezne dele v različnih obdobjih uporabljali za različne namene. V bronasti dobi, predvsem v 2. tisočletju pr. n. št., je služila kot nekakšno bivališče, od pozne bronaste dobe do začetka mlajše železne dobe pa so jamo uporabljali kot grobišče za večje število ljudi.

Kot je še pojasnil arheolog, je jama kot nekropola služila več kot petsto let. Ko so v jami nehali pokopavati, pa so jo, kot nakazujejo trenutne raziskave, začeli uporabljati kot ilirsko svetišče. O obstoju ilirskega svetišča pričajo številne miniaturne posode, večinoma grškega, pa tudi lokalnega izvora, ki so jih običajno puščali v svetiščih kot darove oziroma predmete, uporabljene v okviru verskih obredov in kultov.

V jami so odkrili tudi druge fragmente grških posod iz tistega časa, ki so bile namenjene shranjevanju ali pitju vina.

Na širšem dubrovniškem območju so za zdaj znana tri ilirska svetišča. "Na teh najdiščih lahko preučujemo ilirsko religijo, njene stike in prepletanja z grško civilizacijo in religijo ter verjetno zlivanje in enačenje lokalnih božanstev in obredov z grškimi," je o tem še povedal.