Talibansko zavzetje Kabula in napoved, da bo iz Afganistana zbežalo še več ljudi, sta vznemirila evropske države, ki že leta neuspešno iščejo načine, da bi beguncem in migrantom omogočile dostojno življenje. Čeprav so se zahodne sile v Afganistanu borile proti talibanom, je iz stališč evropskih držav razbrati le malo empatije do tistih, ki bežijo v strahu pred talibanskim pregonom in maščevanjem.
Iz Afganistana se med drugim želi umakniti več tisoč oseb, ki so med dvajsetletno vojno sodelovale z vojaki Natovih držav, tudi s Slovensko vojsko. “V prvi vrsti bi morala Slovenija poskrbeti za sodelavce Slovenske vojske. Ne govorimo samo o ožjih sodelavcih, ki so neposredno sodelovali z našo vojsko, temveč tudi o tistih, ki so nudili podporno strukturo vojski, in njihovih družinskih članih,” nam je povedala Urša Regvar iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC). In opozorila, da v Afganistanu družino razumejo v širšem smislu kot mi.
Da je še vedno veliko sodelavcev in podpornikov zahodnih sil v Afganistanu prepuščenih samih sebi, so nam sporočili z Rdečega križa Slovenije. Ob umiku večina držav njih in njihovih družinskih članov ni ustrezno zaščitila. To je še posebej problematično, saj so “osebe, ki so v Afganistanu pomagale pripadnikom tujih sil, nevladnim organizacijam ali podjetjem, ki so jih podpirala, od začetka vojne posebej rizična skupina, ki je sistematično in načrtno tarča napadov in usmrtitev talibanov”.
Zaščita za vse
Iz Afganistana pa se poleg sodelavcev zahodnih sil umikajo tudi drugi prebivalci Afganistana, ki se bojijo pregona talibanov. Vse, ki bežijo, bi morali Evropska unija in Slovenija zaščititi, so poudarili tako v PIC kot Rdečem križu. “Evropa jim mora omogočiti vstop v EU. Nasilno preprečevanje vstopa oziroma vračanje (ang. pushbacks) se mora nehati,” je povedala Urša Regvar.
Skrb, da se bodo nezakonite prakse nasilnega preprečevanja vstopa oziroma vračanja beguncev in migrantov nadaljevale, ostaja, so nam pojasnili pri Rdečem križu. Iz Aten, kjer se že več let spopadajo z obtožbami o kršitvah pravic beguncev in migrantov, ki v Grčijo pripotujejo iz Turčije, so namreč ta teden sporočili, da migrantom vstopa na svoje ozemlje ne bodo dovolili. V Turčijo pa je medtem, pišejo tuji mediji, že v minulih tednih dnevno prispelo večje število Afganistancev.
Po podatkih Urada visokega komisarja za človekove pravice (UNHCR) je bilo v Afganistanu konec leta 2020 2,9 milijona notranje razseljenih oseb. Od začetka letošnjega leta do minulega konca tedna se je število notranje razseljenih oseb povečalo za skoraj 400.000.
Ob povečanem številu novih prihodov beguncev se bo tako še okrepil pritisk na Turčijo. Država že zdaj gosti približno štiri milijone beguncev iz Sirije in med drugim okoli 200.000 Afganistancev, Evropska unija pa Ankari plačuje za to, da osebe zadržuje pred pragom EU.
Nevarna in draga pot, ki si je ne morejo privoščiti vsi
Večina beguncev, ki se bo na pot iz Afganistana odpravila v lastni režiji, bo v nevarnosti. Na poti, ki poteka prek Irana oziroma Pakistana, so ljudje pogosto žrtve spolnega nasilja in nasilja, vezanega na spol, trgovine z ljudmi, mučenja in drugih oblik izkoriščanja, je opisala Urša Regvar in spomnila, da pot tudi veliko stane. “Bežali bodo lahko le tisti, ki si to lahko privoščijo. Najranljivejše, najrevnejše skupine bodo še naprej prisiljene ostati v Afganistanu,” je povedala.
Po navedbah nevladne organizacije Mixed Migration Centre (MMC) so se storitve tihotapcev, ki organizirajo pot iz Afganistana, podražile v zadnjih mesecih, odkar se umikajo tuje sile in se je varnostna slika v Afganistanu začela slabšati. Potovanje iz Zarandža na zahodu Afganistana v iransko prestolnico Teheran je na začetku leta stalo 180 ameriških dolarjev (153 evrov), julija pa od 250 do 300 dolarjev (od 213 do 255 evrov). Povišale so se tudi cene vizumov za vstop v Turčijo: begunci in migranti so morali tihotapcem za vizum januarja plačati 2.500 ameriških dolarjev (dobrih 2.130 evrov), v sredini julija pa že 5.000 dolarjev oziroma več kot 4.260 evrov, so navedli pri MMC.
Preprečevanje “humanitarne in migracijske katastrofe”
Medtem ko zahodne sile zapuščajo Afganistan, bodo največjo ceno plačali prebivalci te države, revne in prežete s konflikti – tako tisti, ki bodo ostali in bodo tvegali, kot tudi tisti, ki bodo zbežali po nevarnih poteh. Evropa bo, sodeč po izjavah voditeljev, tudi tokrat v prvi vrsti poskrbela zase.
“Moramo predvidevati in se zaščititi pred večjimi neregularnimi migracijskimi tokovi, ki bi ogrozili tiste, ki se podajajo na pot, in omogočajo preživetje tihotapstvu,” je na začetku tedna komentiral francoski predsednik Emmanuel Macron in dodal, da “Evropa sama ne more nositi posledic trenutnih razmer”. Podobno je o preprečevanju posledic govoril visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell po torkovem srečanju zunanjih ministrov, slovenski zunanji minister Anže Logar pa je v intervjuju za N1 povedal, da bo EU poskrbela, da bodo okoliške države Afganistana prevzele breme migracij iz države.
Kot je v torek napovedal Borrell, bo Bruselj moral navezati stike z oblastmi v Kabulu – torej s talibani, ki so zmagali v vojni – da bi preprečili “humanitarno in morebitno migracijsko katastrofo, pa tudi humanitarno krizo”. Prioriteta, je povedal, je evakuacija evropskih državljanov, ki so še v državi, in afganistanskih državljanov, ki so z Unijo in državami članicami sodelovali več kot 20 let. Po Borrellovih besedah bodo evakuirali približno 400 Afganistancev, sodelavcev misije EU v Afganistanu, in članov njihovih družin.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!