Množični turizem počasi uničuje Benetke in zato oblasti že iščejo načine za omejitev turizma. Nujna je tudi ureditev prometa v beneških kanalih.
Po Benetkah se ni mogoče premikati drugače kot s čolni ter ladjicami. Ti pa mestni infrastrukturi škodijo. Ko ladje plujejo po kanalih, povzročajo valove, ki butajo ob pločnike in hiše ter jih poškodujejo. UNESCO je že priporočil, da je treba mesto pred temi valovi obvarovati, zato podjetja razvijajo prve čolne, ki bi povzročali občutno manj valovanja.
Švedsko podjetje Candela je dva taka čolna že izdelalo. Gre za čoln C-8 in ladjico za prevoz turistov P-8 Voyager, ki valov skoraj ne povzročata. Oba poganja električna energija, vendar plovili kljub plovbi s hitrostjo 55 kilometrov na uro ne povzročita več kot 5-centimetrskih valov. To jima omogoča dobra hidrodinamična zasnova in dejstvo, da med vožnjo nad vodo lebdita. Junija letos je Candela najavila prihod modela P-12, ki bi s 30 sedeži lahko zagotavljal tudi linijske prevoze turistov. Tudi ta model je popolnoma električen in ima doseg do 111 kilometrov.
Plovba pri nizkih hitrostih sicer poteka enako kot pri običajnih čolnih, pri večji hitrosti pa se trup plovila dvigne iz vode in po njeni gladini drsijo le še posebna krilca. Tak način plovbe, ki se je že dalj časa uporabljal tudi pri plovilih s klasičnimi motorji, pa je poleg manjšega valovanja omogočil tudi hitrejše in zmogljivejše električne čolne. Do zdaj sta razvoj električnih plovil hromila dodatna teža zaradi baterije in upor vode. Posledično so bila plovila počasnejša in so imela manjši doseg. Candelini čolni pa lahko vozijo 150 minut, preden jih je treba priključiti na polnilnico.
Idejni oče čolnov je ustanovitelj podjetja Candela Gustav Hasselskog. Izračunal je, da konvencionalni čolni pri stalni hitrosti 20 vozlov (37 kilometrov na uro) porabijo približno petnajstkrat več energije kot avtomobil. Prav to je oteževalo prehod plovil na električni pogonski sklop, Hasselskoga pa je to spodbudilo, da je razvijal plovila, ki lebdijo nad gladino. “Plovba in lebdenje v popolni tišini brez udarjanja valov ob trup je čudovita izkušnja,” je dejal Hasselskog, ki meni, da lahko Candelina plovila prav v Benetkah pokažejo, kako lahko prispevajo k boljšemu svetu.
Ker pa morajo Candelina plovila za lebdenje nad vodo razviti določeno hitrost, njihova implementacija ne bo preprosta, meni Pierpaolo Campostrini, direktor inštituta CORILA, ki se ukvarja z raziskovanjem beneške lagune. “Čolni s tako zasnovanim trupom med drsenjem na krilcih res ne povzročajo valov, vendar za drsenje potrebujejo določeno hitrost, ki je za promet v beneški laguni previsoka,” je dejal za CNN. Kot dodaja, koncept ni primeren za linijske prevoze ljudi po Velikem kanalu, bi ga pa lahko uporabili za prevoze do letališča in beneških otokov.
Vendar bi tudi pri prevozih izven mestnega središča naleteli na težave, saj bi bili Candelini čolni občutno hitrejši od drugih. “Izogibanje počasnemu prometu pri velikih hitrostih bi bilo zahtevno. Menim, da je treba najprej premisliti in spremeniti mestni promet, ki poteka po vodi,” je dejal Campostrini. Prioritete vidi v čim širšem prehodu na električna plovila ter v ureditvi in uskladitvi omejitev hitrosti za posamezne tipe plovil.
Kmalu pa bodo Candelina plovila preizkušali v Stockholmu. Regionalna vlada je odobrila preizkusno dobo za model P-12, ki ga bo uporabljala na poti iz centra mesta proti obrobju. Proizvodnjo modelov P-12 bodo začeli letos jeseni, preizkusna doba pa se bo v švedski prestolnici začela v prvi polovici leta 2023.
Avtorica: Julia Buckley, CNN
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!