Biden in Putin o Ukrajini in posledicah oboroženega spopada

Svet 07. Dec. 202119:30 > 22:28
Delite:
vladimir putin joe biden
Foto: Sputnik/Mikhail Metzel/Pool via REUTERS

Ameriški predsednik Joe Biden je ruskemu kolegu Vladimirju Putinu na virtualnem vrhu, ki je trajal okrog dve uri, zagrozil z gospodarskimi in drugimi ukrepi, če bo ruska vojska napadla Ukrajino. Ob tem je znova potrdil podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine, je po pogovoru med predsednikoma sporočila Bela hiša.

“Predsednik Joe Biden je izrazil globoko zaskrbljenost ZDA in evropskih zaveznic zaradi povečevanja sil okrog Ukrajine in je dal jasno vedeti, da bodo ZDA in zaveznice odgovorile z močnimi gospodarskimi in drugimi ukrepi, če pride do vojaške zaostritve,” je sporočila Bela hiša.

Dodali so, da je predsednik ZDA ponovno potrdil podporo ukrajinski suverenosti in ozemeljski celovitosti. Pozval je k umiritvi napetosti ter vrnitvi k diplomaciji. Oba predsednika sta svojima ekipama naročila, naj nadaljujeta delom na tem, kar sta govorila in se dogovorila. To bodo ZDA storile ob tesnem sodelovanju z zavezniki in partnerji. Sporočilo Bele hiše še dodaja, da sta predsednika govorila o ameriško-ruskem dialogu o strateški stabilnosti, dialogu o kibernetskih vdorih in sodelovanju pri vprašanjih, kot je Iran. Bela hiša je že prej napovedala, da se bo Biden po pogovoru z Vladimirjem Putinom slišal z zavezniki, tako kot se je pred pogovorom.

Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je kasneje dejal, da je Biden povedal Putinu, da bodo ZDA Ukrajini v primeru vojaške zaostritve zagotovile dodatno vojaško pomoč, prav tako pa bodo zagotovile dodatne zmogljivosti vzhodnim članicam zveze Nato. Dejal je tudi, da bo Biden v četrtek govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Ameriški predsednik naj bi kmalu govoril z nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, britanskim premierjem Borisom Johnsonom in italijanskim premierjem Mariem Draghijem.

Pogovor “poslovne” narave

Ruska tiskovna agencija TASS je med drugim poročala, da je Putin od Bidna želel zagotovila, da Ukrajina ne bo postala članica zveze Nato. Sullivan je dejal, da Biden glede tega Putinu ni dal nobenih zavez. Putin pa naj bi Bidna pozval, naj ne vali odgovornosti na poslabšanje položaja okrog Ukrajine na Rusijo, ker da je Nato tisti, ki izvaja nevarne poskuse izkoriščanja ukrajinskega ozemlja in povečuje vojaško prisotnost na ruskih mejah.

Ruska tiskovna agencija Tass poroča, da sta predsednika poudarila pomen nadaljevanja aktivnega dialoga obeh držav v boju proti računalniškemu kriminalu, Putin pa je izrazil pripravljenost na nadaljevanje praktičnega sodelovanja na področju kazenskih postopkov in tehnične podpore v boju proti temu kriminalu.

Glede Irana sta predsednika izrazila upanje, da bodo pogovori na Dunaju pripeljali do rešitve, ki bo sprejemljiva za vse strani. Kremelj je po navedbah agencije Tass pogovor med predsednikoma označil za iskrenega in poslovne narave. Dogovorila sta se, da bosta zaradi odgovornosti za ohranjanje mednarodne varnosti in stabilnosti nadaljevala dialog, pa tudi stike med predstavniki obeh držav.

Putin je Bidnu tudi predlagal, da državi odpravita vse omejitve glede svojih veleposlaništev, kar bi izboljšalo odnose. Oba pa naj bi se strinjala, da je v odnosih med državama treba ohraniti duh Ženeve.

joe biden vladimir putin
Foto : The White House/Handout via REUTERS

Tudi EU pripravljena zaostriti sankcije proti Rusiji

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes posvarila, da bi bila lahko Rusija deležna še ostrejših sankcij Evropske unije v primeru vojaške grožnje Uniji ali njenim sosedam, med drugim Ukrajini. Rusiji je očitala, da so njena agresivna dejanja tista, ki še naprej destabilizirajo varnost v Evropi. “EU se bo ustrezno odzvala na vse nadaljnje agresije, vključno s kršitvami mednarodnega prava ali kakršnimi koli drugimi zlonamernimi dejanji, ki se izvajajo proti nam ali našim sosedom, vključno z Ukrajino,” je v svojem govoru v okviru letne konference veleposlanikov držav članic EU v Bruslju dejala von der Leyen.

Ta odziv bo v obliki “močnega povečanja in razširitve obstoječih režimov sankcij”. Poleg tega je EU pripravljena sprejeti “dodatne omejevalne ukrepe”, je še dejala predsednica v video izjavi, ki jo je objavila na Twitterju.

EU bi z Moskvo raje sodelovala konstruktivno, vendar je to odvisno od nje same, je ob tem dodala. “Trenutno so premišljene odločitve in agresivna dejanja Rusije tista, ki še naprej destabilizirajo varnost v Evropi,” je opozorila v nagovoru, v katerem je med drugim omenila premike ruskih sil in krepitev ruske vojaške navzočnosti vzdolž vzhodne ukrajinske meje. Pri tem je znova poudarila “polno in neomajno podporo Evropske unije Ukrajini ob soočanju s to agresijo na njeno ozemeljsko celovitost in suverenost”.

Evropsko unijo in ameriške zaveznike vse bolj skrbijo premiki in kopičenje ruskih sil ob meji z Ukrajino, kar naj bi po njihovem mnenju kazalo na to, da Rusija načrtuje invazijo na to državo.

Zunanji ministri članic zveze Nato so konec novembra v Rigi govorili o možnosti gospodarskih in političnih sankcij proti Rusiji v primeru vnovične uporabe sile proti Ukrajini. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je ob tem poudaril odločenost članic Nata, da v tem primeru ostro ukrepajo, tudi z gospodarskimi sankcijami, kakršnih doslej še niso uporabile. Evropska unija je proti Rusiji uvedla sankcije zaradi priključitve ukrajinskega polotoka Krima leta 2014, ki jo označuje za nezakonito.

Komentari

Vaš komentar