Kriptovalute, katerih uporaba se je razširila marsikje po svetu – Salvador jih je lani kot prva država celo uzakonil kot plačilno sredstvo – se uveljavljajo tudi na Kubi. Za Kubance, ki so zaradi ameriških sankcij v veliki meri odrezani od mednarodnih finančnih tokov, bi kriptovalute lahko predstavljale okno priložnosti. Pa bo potencial izkoriščen? O kriptovalutah na Kubi in njihovi perspektivnosti pa tudi ameriških sankcijah s filozofinjo dr. Leo Kuhar, ki je po sili razmer med obiskom otoka tudi sama izmenjala nekaj kriptovalut.
Kuba. Otok, država, kjer je pomanjkanje nekaterih najbolj osnovnih dobrin v zadnjem času še izraziteje, vrste pred trgovinskimi živili se daljšajo, sankcije ZDA, ki že desetletja spodkopavajo kubansko gospodarstvo, pa vztrajajo. Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je namreč povozil še tiste ukrepe, ki jih je za izboljšanje odnosov s Kubo sprejel njegov predhodnik Barack Obama.
Obeti, da bo kakorkoli olajšala življenje Kubancem, zaenkrat niso dobri niti pri aktualni ameriški administraciji Joeja Bidna. Po uvedbi sankcij proti nekaterim kubanskim funkcionarjem v času protivladnih protestov lani poleti, so ZDA maja letos resda razrahljale nekatere ukrepe, a večina sankcij oziroma embargo še vedno ostaja. Nenazadnje oster pristop do kubanskih oblasti zagovarja 1,5 milijona Kubancev na Floridi, katerih glasove bi Biden potreboval na jesenskih kongresnih volitvah. Florida, kjer so bile volilne tekme med republikanci in demokrati v preteklosti praviloma precej napete, se namreč vedno bolj barva v republikansko rdečo.
Ameriška gospodarska blokada Kube, ki jo Generalna skupščina Združenih narodov v resolucijah že leta kontinuirano obsoja oziroma zahteva njen konec, preprečuje poslovanje z otokom; vključuje možnost sankcioniranja vseh, ki poslujejo s Kubo. Podjetje, denimo, ki ima posel na otoku in ima v ZDA kakršnakoli sredstva, tvega, da bodo ta targetirana, zasežena oziroma zamrznjena. A ob tem, ko so Kubanci med drugim odrezani od mednarodnih finančnih tokov, ne morejo denimo uporabljati storitev, kot so Mastercard, PayPall ipd., se v zadnjih nekaj letih tudi tam uveljavljajo kriptovalute. Te bi lahko morda celo postale mehanizem, s katerim bi prebivalci države, ki so v zadnjih letih dobili dostop do mobilnih podatkov, (aktivno) zaobšli ameriške sankcije.
Potencial je, bo izkoriščen?
Kubanske oblasti so pred nekaj tedni regulirale trgovanje s kriptovalutami, pri čemer bo licence za trgovanje izdajala kubanska centralna banka. “Mislim, da je tukaj potencial, kjer bi Kubanci dejansko lahko naredili nekaj novega,” je v pogovoru za N1 ocenila filozofinja, dr. Lea Kuhar, ki je nedavno imela neposredno izkušnjo izmenjave kriptovalut na Kubi. Potem ko je z menjavo evrov po uradnem tečaju 1:25 na letališču izgubila veliko oziroma večino denarja, ki ga je prinesla na otok (za primerjavo: neuraden, dejanski tečaj je 1:125), je bilo trgovanje s kriptovalutami edini način, da je prišla do kubanskih pesov, ne da bi izgubila še več denarja zaradi uradnega tečaja.
“Kolega iz Slovenije, programer, mi je svetoval, naj si naložim aplikacijo Qbita, ki deluje kot oglasna deska, kjer poveš, koliko kubanskih pesov bi menjal za koliko bitcoinov,” je pripovedovala Kuhar. “Pisala sem 25 uporabnikom, a so verjetno mislili, da gre za goljufijo. Odzval se je le Marcos 244,” se je dogodkov spominjala sogovornica, ki je potem bitcoine zamenjala še enkrat, in sicer z Venezuelcem, ki živi na Kubi.
Ocene, koliko ljudi na Kubi uporablja kriptovalute, so zelo različne, število variira od 50.000 do 200.000, pri čemer pa je treba vedeti, da ima en uporabnik lahko več kripto denarnic. Prvo “kripto skupino”, imenovano Cuba Cripto, je na aplikaciji za komuniciranje Telegram leta 2018 ustanovil poznavalec finančnih trgov Alex Sobrino, v njej pa naj bi bilo okoli 50 članov.
“Poskuse sprememb monetarnega sistema bi lahko razvrstili v tri skupine. V eni so poskusi, da se denar loči od bank (na primer Positive Money v Veliki Britaniji); v drugi, da je denar treba ločiti od države; v tretji pa imamo kriptovalute, ki temeljijo na ideji, da moramo denar ločiti od bank in od države. To je ideja kriptovalut, ki je res progresivna – omogoča bolj decentraliziran, demokratičen in odprt način poslovanja, ki se znebi posrednikov, kot so banke” je povedala Kuhar. Pri trgovanju s kriptovalutami se namreč ne potrebuje posrednika, ki jamči, da denar gre tja, kamor je namenjen, pač pa se podatki o transakcijah beležijo v blockchain tehnologiji.
Je pa Kuhar skeptična, da bo uporaba kriptovalut na Kubi izrazito progresivna oziroma revolucionarna – po eni strani je tu bojazen, da bodo s kriptovalutami trgovali tisti, ki bodo s tem služili (špekulacije), po drugi strani pa se bodo ljudje, ki so zdaj izključeni, lahko vključili v obstoječe finančne institucije. “Vključeni bodo v globalno ekonomijo. A ta predstavlja težavo. Če bo Kuba na ta način uporabljala bitcoin, bo vstopila v ekonomijo, proti kateri se je v prvi vrsti hotela boriti,” je pojasnila Kuhar. Opozorila je tudi na problematičnost združevanja finančnih institucij in tehnološkimi podjetji v precej vplivne konglomerate.
Pomanjkanje in protesti
Kubansko gospodarstvo se je od začetka pandemije covida-19, ko so turisti za nekaj časa povsem prenehali obiskovati otok – po Reutersovih navedbah, ki se sklicuje na uradne podatke kubanskih oblasti, je na Kubo leta 2021 pripotovalo 67 odstotkov manj obiskovalcev kot leta 2020, zabeležili so tudi manj kot 10 odstotkov od 4,3 milijona prihodov iz leta 2019 – znašlo v veliki krizi. Pomanjkanje, ki je na Kubi stalnica, se je še povečalo, za razliko od preteklih let ga občutijo tudi turisti, ki, denimo, želijo kupiti vodo.
“Razmere tukaj so resne, manjka vsega, tudi mleka, jajc, riža in fižola. Pomanjkanje in inflacija nam otežujeta življenje. Je slabše, kot je bilo leta 2020,” nam je povedal Miguel*, ki oddaja sobe (casa particular) v Santi Clari. Poleg sankcij, pandemije in vojne v Ukrajini razlog za gospodarsko krizo pripisuje tudi kubanskim oblastem, ki niso kos svojim nalogam.
Pred letom dni, julija 2021 so Kubo v času velikega pomanjkanja dobrin pretresli množični protivladni protesti. Sredi junija je bilo kaznovanih 381 ljudi, med njimi več kot deset mladoletnikov. Po podatkih generalnega tožilstva je bilo 297 ljudi obsojenih na pet do 25-letno zaporno kazen zaradi dejanj upora, sabotaže, oboroženega ropa in ustvarjanja javnega nereda. Skupno je bila obtožnica spisana zoper 790 ljudi, še navaja Reuters.
Sredi maja je Bidnova administracija odpravila nekatere ukrepe, kar naj bi nekoliko olajšalo življenje Kubancev oziroma izseljencev, ki del svojega zaslužka redno pošiljajo na otok. Ameriška vlada je tako več kot leto dni po nastopu mandata odpravila omejitve iz časa Trumpovega predsedovanja glede pošiljanja denarja. Izseljenci lahko družini po novem pošljejo več kot tisoč dolarjev v četrtletju, prav tako lahko denar posredujejo tudi onkraj družinskega kroga. ZDA od maja dovoljujejo čarterske polete tudi v druge kraje na Kubi, ne le v prestolnico, med drugim pa nameravajo izdati več vizumov migrantom iz Kube (do 20.000 letno).
Skoraj popoln embargo, ki ga je po revoluciji oziroma leta 1962 uvedla administracija Johna F. Kennedyja, sicer Kubo in ZDA stane ogromno. Združeni narodi in kubanska vlada so ocenili, da je embargo kubansko gospodarstvo v zadnjih 60 letih stal 130 milijard dolarjev, ameriška gospodarska zbornica pa letno izgubo ameriškega gospodarstva zaradi embarga ocenjuje na nekaj milijard. “Potem je tu še škoda na življenjih ljudi,” je opozorila Lea Kuhar in dodala: “Ob tem je treba poudariti tudi to, da so Američani na Kubi že veliko dlje, 120 let oziroma od leta 1898, ko so Španci zapustili ta otok. To je bil konec španskega imperializma in hkrati začetek ameriškega. Američani so na Kubi pokupili zemljo, upravljali so kubanske tovarne – posebej dobičkonosna je bila pridelava trsnega sladkorja.”
*Celotno ime je znano uredništvu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!