Menu Item
Med številnimi begunci iz Afganistana, ki so v zadnjih letih prišli v Slovenijo, je tudi Noorullah Oriyakhel. V Kabulu ima dva mladoletna otroka, ki bi bila zaradi zaostrenih varnostnih razmer lahko v nevarnosti. K evakuaciji bi morala pristopiti slovenska ministrstva, ki pa so za vprašanja varnosti dveh fantkov za zdaj gluha. Na ministrstvu za obrambo pravijo, da je trenutno ključna prioriteta evakuacija sodelavcev, ki so sodelovali s Slovensko vojsko.
Noorullah Oriyakhel je begunec iz Afganistana, ki je leta 2015 prišel v Slovenijo in mu zaradi slovenske azilne politike pri nas ni uspelo pridobiti statusa mednarodne zaščite. Kljub temu da je na lastni koži izkusil vso negostoljubnost slovenskih institucij, je vztrajal v Sloveniji, spletel številna prijateljstva in spoznal partnerico, s katero zdaj živi v Novem mestu. V Afganistanu ima dva mladoletna otroka, ki ju želi čim prej evakuirati v Slovenijo, vendar pa ni jasno, kako bo v zaostrenih varnostnih razmerah v tej državi to sploh izvedljivo. K evakuaciji bi morala pristopiti pristojna ministrstva, ki pa so za vprašanje varnosti dveh fantkov za zdaj gluha.
Noorullah, ki se je v zadnjih letih dobro naučil slovensko, za N1 pove, da se je z očetom, pri katerem sta otroka, nazadnje slišal pred dvema dnevoma. “Ponoči bedim, saj od skrbi ne morem spati. Talibani ne spoštujejo nikogar in ničesar. Vse je strah. Zdaj pravijo, da ne bodo nikomur naredili nič, a ljudje so umrli, ko so za vsako ceno želeli z letalom pobegniti iz države. Ljudi je tako strah, da za sabo pustijo vse, življenje, družino, imetje, samo da lahko pobegnejo.”
Njegova otroka sta stara 6 in 10 let. Zanju skrbi njuna mati, od katere se je Noorullah ločil, še preden je zapustil Afganistan. Zdaj so vsi pri njegovem očetu, le streljaj iz Kabula. Tudi očeta je strah za lastno življenje, saj je nekdanji uradnik in se boji maščevanja talibanov.
Noorullah pravi, da je komunikacija z očetom in otrokoma trenutno zelo otežena, saj naj ne bi delovale ne telefonske ne internetne povezave in tudi preskrba z elektriko je motena.
Želi si, da bi otroka lahko čim prej prišla na varno v Slovenijo.
Pravica do celovitosti družine tudi za tujce brez statusa
Noorullah sicer nima statusa begunca, a je na podlagi sklenjene izvenzakonske skupnosti letos pridobil dovoljenje za začasno prebivanje za pet let. Zakon o tujcih pravico do združitve družine med drugim prizna tujcu, ki v Sloveniji na podlagi takšnega dovoljenja prebiva že vsaj dve leti.* V tem primeru lahko na upravni enoti zaprosi za dovoljenje za začasno prebivanje svojih mladoletnih sinov.
Po zakonu mora prošnji med drugim priložiti dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje družinskih članov, pri čemer ta mesečno ne smejo biti nižja od ravni, določene za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči. Odkar je pred kratkim dobil dovoljenje za začasno prebivanje, Noorullah intenzivno išče službo, saj kljub želji, da bi delal, zaradi neurejenega statusa te pravice doslej ni imel.
Za združevanje družin sicer v večini primerov zaprosijo begunci, ki so pridobili status mednarodne zaščite, saj je v nasprotnem postopek precej bolj zapleten in dražji – sami morajo namreč organizirati in plačati pot družinskih članov v Slovenijo. Urša Regvar s Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) pojasnjuje, kako običajno poteka postopek, ko za združevanje zaprosi begunec s statusom mednarodne zaščite: “Če se begunec združuje z družino v izvorni državi, ne gre brez pomoči veleposlaništva ali mednarodne organizacije, kot je Mednarodna organizacija za migracije (IOM), ki običajno sodeluje pri združevanju družin. Slovensko ministrstvo za notranje zadeve izda dovoljenja za prebivanje družinskih članov in jih preko veleposlaništva ali mednarodne nevladne organizacije pošlje v izvorno državo. Če je država nevarna, družinski člani lahko zaprosijo za spremstvo, kar pomeni, da jih predstavniki IOM pridejo iskat domov, spremijo do letališča in vso pot do Slovenije. Stroški teh postopkov so visoki.”
Slovenska ministrstva gluha za vprašanje varnosti dveh otrok
Kako bodo postopki združevanja družin iz Afganistana potekali zdaj, ko so oblast prevzeli talibani, ni jasno. “Ne vemo, ali bo to sploh še mogoče,” pravi Urša Regvar. “Predvidevamo, da bodo ljudje po državi težko potovali in zato težko pridobili dokumente za v Slovenijo ali katero drugo državo. Nevarnost obstaja, da se bodo ob poslabšanju razmer tudi mednarodne nevladne organizacije umaknile, tako kot so se že veleposlaništva. Pot teh ljudi bo vsekakor veliko bolj otežena.”
Slovenski zunanji minister Anže Logar je včeraj v intervjuju za N1 večkrat poudaril, da Slovenija beguncev iz Afganistana ne bo sprejela. Na vprašanje, ali bi bili pripravljeni priskočiti na pomoč dvema mladoletnima otrokoma, ki imata v Sloveniji očeta, so na zunanjem ministrstvu odgovorili, naj se obrnemo na ministrstvo za notranje zadeve ali ministrstvo za obrambo. To bo namreč v kratkem organiziralo evakuacijo 14 Afganistancev, ki so sodelovali s Slovensko vojsko. Na ministrstvo za obrambo, ki ga vodi Matej Tonin, smo tako naslovili vprašanje, ali bi na seznam za evakuacijo lahko uvrstili še omenjena otroka. Odgovorili so nam, da je glavna prioriteta trenutno reševanje sodelavcev Slovenske vojske.
Na odziv MNZ še čakamo.
* Prvotno smo v prispevku zapisali, da ima Noorullah na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje že zdaj pravico vložiti prošnjo za združitev družine. Vendar pa zakon o tujcih določa, da lahko prošnjo vloži, potem ko na podlagi takšnega dovoljenja v Sloveniji prebiva vsaj dve leti in ima dovoljenje za začasno prebivanje izdano z veljavnostjo najmanj enega leta.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje