Svet Evropske centralne banke (ECB) ocenjuje, da bo "nezaželeno visoka" inflacija ostala še nekaj časa. Predsednica ECB Christine Lagarde pravi, da svet ECB z današnjimi sklepi odločno stopa na pot zaostrovanja oziroma normalizacije denarne politike. Obeti za gospodarsko rast se medtem "občutno slabšajo".
Svet Evropske centralne banke (ECB) je glavne obrestne mere v evrskem območju dvignil za 0,5 odstotne točke, torej za dvakrat toliko, kot je napovedal junija, in odobril posebno orodje za zaščito prenosa denarne politike (TPI), s katerim naj bi zagotovili, da v ranljivih članicah ne bi preveč negativno občutili dvigovanja obrestnih mer in konca neto nakupov obveznic v okviru pandemičnega programa PEPP in rednega programa APP.
Predsednica ECB Christine Lagarde je po seji sveta dejala, da s sprejetimi sklepi in napovedjo, da bo na naslednjih sejah primerna nadaljnja normalizacija obrestnih mer, pri čemer bo dinamika odvisna od tekočih podatkov, v ECB odločno stopajo na pot normalizacije denarne politike. Na centralno banko evrskega območja namreč letijo očitki, da pri zaostrovanju denarne politike zamuja.
Lagarde: “Inflacija v evrskem območju dosega rekordne ravni”
Zaradi vztrajno visokih cen energije in vse višjih cen hrane, ki so tako kot v primeru energije med drugim posledica vojne v Ukrajini, inflacija v evrskem območju dosega rekordne ravni, je spomnila Lagarde.
Ker draga energija vpliva na vse sektorje, se inflacijski pritiski širijo po gospodarstvu in dvigujejo tudi osnovno inflacijo, opozarjajo v Frankfurtu. Še vedno so prisotne tudi motnje v dobavnih verigah, ki so posledica pandemije covida-19.
Zaradi vsega tega svet ECB pričakuje, da bo inflacija “nezaželeno visoka” ostala še “nekaj časa”. Višji inflacijski pritiski izvirajo tudi iz močnega padca vrednosti evra glede na dolar v zadnjih tednih, ko je evropska valuta padla celo na raven izenačitve z ameriško. V zadnjih dneh se je sicer evro nekoliko okrepil, tudi danes, a je še vedno zelo blizu paritete z dolarjem. Vse to draži uvoz, predvsem uvoz energije in drugih surovin.
Trenutno je največja motnja na strani inflacije in gospodarske rasti vojna v Ukrajini ter njene posledice v Evropi in širšem svetu. Skupaj z inflacijo in drugimi negativnimi dejavniki ta “občutno poslabšuje obete za gospodarsko dejavnost v drugi polovici 2022 in naprej”. Po drugi strani pa spodbudno še vplivajo učinki odprtja javnega življenja po pandemiji covida-19, še vedno dobre razmere na trgu dela in pa še naprej prisotna ekspanzivna javnofinančna politika.
Zaostrovanje denarne politike
Napoved zaostrovanja denarne politike je skupaj z inflacijo in negotovimi gospodarskimi obeti povzročila umik iz državnih obveznic ter dvig zahtevane donosnosti na državni dolg. Razmere so se vmes nekoliko umirile, a so ob izbruhu vnovične politične krize v Italiji spet nekoliko bolj napete. Zaostrovanje denarne politike prek rasti cene zadolževanja ogroža predvsem finančno šibkejše ranljive članice evrskega območja, ki so se pred desetletjem znašle v dolžniški krizi.
Danes odobreni mehanizem odkupa vrednostnih papirjev TPI bi po navedbah sveta ECB uporabili v primeru “neupravičene, neurejene tržne dinamike, ki bi resno ogrožala prenos denarne politike po območju z evrom”. Obseg nakupov bo odvisen od resnosti tveganj, nakupi vnaprej ne bodo omejeni.
Lagardova je po seji povedala, da bodo pogoji za tovrstno pomoč evrskih centralnih bank ranljivim članicam štirje. Eden bo sledenje javnofinančnim priporočilom v okviru evropskega semestra usklajevanja javnofinančnih in ekonomskih politik in odsotnost postopka zaradi presežnega primanjkljaja.
Rast medbančne obrestne mere Euribor
Poleg večjega pritiska na ceno zadolževanja nekaterih evrskih držav je posledica zaostrovanja denarne politike tudi rast medbančne obrestne mere Euribor, ki je podlaga za izračun obrestne mere za posojila gospodinjstvom in gospodarstvu.
Euribor v pričakovanju zaostrovanja denarne politike narašča že nekaj časa, tako da so trimesečni, šestmesečni in 12-mesečni Euribor že v pozitivnem območju. Prvi je nekaj nad 0,1 odstotka, drugi pri okoli 0,6 odstotka, tretji pa pri 1,2 odstotka. Dogajanje tako že vpliva tudi na ceno zadolževanja posameznikov in podjetij.
Obenem pa se zaradi izhoda depozitne obrestne mere iz negativnega že kmalu obeta konec zaračunavanja stroškov za depozite večjih vrednosti oziroma ležarin v bankah. Nekatere banke so jih že odpravile, kot pišejo Finance, naj bi jih v nekaj dneh tudi NLB in Nova KBM.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje