Nad generacijo Z, ki jo predstavljajo posamezniki, rojeni po letu 1995, in se zdaj vključujejo na trg dela, so njihovi nadrejeni razočarani. Mladim očitajo lenobo na delovnem mestu, raztresenost in pomanjkanje nekaterih socialnih veščin.
Na trg dela se vključuje vse več mladih iz generacije Z, ki so rojeni med leti 1995 in 2010, večina vprašanih delodajalcev pa opaža, da nekateri “niso iz pravega testa”, piše ameriški časnik Wall Street Journal.
Lenoba, raztresenost, pomanjkanje socialnih veščin in prevelika čustvenost mladih v delovnem okolju. To so zaključki raziskave pod okriljem Wall Street Journala, v kateri so naključne delodajalce in nadrejene spraševali o svojih izkušnjah z generacijo Z.
18 od 20 delodajalcev oziroma njihovih nadrejenih je bilo kritičnih do delovne etike mladih, medtem le dva zaposlovalca menita, da mladi niso leni.
Direktor varnosti v igralnici na Floridi Jeff Elkins meni, da mladi pogosto iščejo siva področja, čeprav so po njegovem nekateri postopki zelo črno-beli. “V naši panogi so postopki strogi in regulirani,” je povedal in dodal, da ga je najbolj zmotilo, da so mladi standardne postopke označili kot zastarele in da zanje ne veljajo.
Poslovodja picerije Amber Forrest opaža, da mladi večino delovnega časa namenijo “zastonj hrani”, pospravljanju napitnin in druženju s prijatelji. “Po moji oceni 70 odstotkov mladih zaposlenih pri nas ne ostane dolgo, nimajo dovolj motivacije in samoiniciativnosti. To je nadležno, saj večinoma na koncu večino dela opravim sama, čeprav je moja naloga zgolj razporejanje nalog,” je sklenila za Wall Street Journal.
Direktor biotehniškega startup podjetja Sean Cusack medtem zagovarja generacijo Z in njihov način dela. “Včasih najdejo odlične rešitve za probleme, predvsem na digitalnih področjih,” je strnil Cusack, opazil je še, da imajo mladi boljše rezultate kljub manj sestankom. “Posedanje” imajo po njegovem mnenju radi posamezniki iz generacije X in starejši. Kot še opaža, se pripadniki generacije Z radi zaprejo vase, predvsem iz strahu, da se ne bi zmotili – in ne iz lenobe.
Generacija Z ima radi izzive
Po oceni kariernih svetovalcev predstavnikom te generacije zaradi pandemije in predavanj na daljavo primanjkuje socialnih veščin, to opažajo pri pisanju elektronskih sporočil in komunikaciji z nadrejenimi, velik izziv pa Z-jevcem na splošno predstavlja tudi poslovno okolje.
“Te prepreke bi s pomočjo vodij lahko premostili, nadrejeni bi se z mlajšimi morali pogovoriti in ugotoviti, kaj jih motivira pri delu,” meni karierni svetovalec Abhijit Bhattacharya. Za Business Insider je dejal, da ima generacija Z raje karierne izzive kot višje plačilo.
“Bolj verjetno je, da bodo prej izbrali kakovost dela kot plačilo, čeprav jim plača predstavlja pomemben dejavnik,” je dejal Bhattacharya.
“Vendar večina organizacij mladim ne ponuja dovolj kakovostnih vlog na začetku kariere, to pa je glavni vzrok, da se počutijo nemotivirane,” je dodal in sklenil, da generacija Z na prvo mesto na karierni poti postavlja osebni razvoj.
S tem se strinja tudi ustanovitelj ameriške platforme za iskanje zaposlitev Simplify Michael Yan, ki meni, da mlade vedno bolj privlačijo poslanstvo in cilji podjetja kot materialne stvari, torej plača. Nedavna raziskava podjetja Linkedin pa medtem ugotavlja, da mladi pogosto ne razumejo poslovnega žargona, ki se uporablja v pisarni. Ena od ugotovitev je še, da se vprašani na delovnem mestu počutijo zapostavljene. A raziskava še navaja, da so mladi Američani pogosto pripravljeni na izzive in jih skušajo premostiti. Pisarniškega bontona in komunikacije se učijo na TikToku, nekateri pa v ta namen obiskujejo tudi razne tečaje, še poroča The Wall Street Journal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje