Deset let po Breivikovem napadu skrajna ideologija ostaja

Svet 22. Jul. 202113:36 > 14:18
Delite:
Oslo, Norveška
Foto: Stoyan Nenov/REUTERS

Deset let po Breivikovih napadih na Norveškem, v katerih je umrlo 77 ljudi, znanstveniki ugotavljajo, da Breivik nima veliko posnemovalcev. To pa ne pomeni, da niso preživele njegove ideje.

Skrajni desničar Anders Behring Breivik je natanko pred desetimi leti v bombnem napadu in strelskem pohodu pobil 77 ljudi, mnogi od njih so bili najstniki. Napad 22. julija je Norveško ovil v onemelost in žalovanje.

Približno leto dni po napadu je bil Breivik obsojen na 21-letno zaporno kazen, kar je največ, kar dopušča norveška kazenska zakonodaja. Norveška, ki jo je takrat vodil premier Jens Stoltenberg, se je ob tej priložnosti združila v enotnosti po najbolj smrtonosnem nasilju po drugi svetovni vojni.

Današnje obeležje desete obletnice od napadov je priložnost za izraz velike žalosti v državi, kjer živi nekaj več kot pet milijonov prebivalcev. Več žalnih slovesnosti je v prestolnici Oslo in na otoku Utoya, kjer se je zgodil strelski pohod, postavljajo pa se tudi vprašanja o širšem vplivu Breivikove skrajno desne ideologije – to je malo pred napadom artikuliral v 1500-stranskem manifestu – in soočanju Norveške z Breivikovo dediščino.

Dva dni po napadu se je v nagovoru v katedrali v Oslu Stoltenberg zavzel za “več demokracije, več odprtosti, in več človečnosti”, to sporočilo pa je Stoltenberg – zdaj generalni sekretar zveze Nato – ponovil v pogovoru za CNN. Medtem ko je pozdravil odziv prebivalcev Norveške, je posvaril, da je “sovraštvo še vedno tu”.

Raziskovalni center Univerze v Oslu, ki se ukvarja z ekstremizmom (C-REX), je minuli mesec objavil več analiz o Breivikovem dolgoročnem vplivu. Kot je za CNN povedal avtor poročil, dr. Jacob Aasland Ravndal, je Breivikov vpliv bolj omejen, kot je sklepati iz medijskega poročanja. “Seveda je bila po napadih velika bojazen, da bodo imeli posnemovalce,” je povedal, a “nekako presenetljivo” niso odkrili veliko jasnih primerov, ki bi jih Breivikova dejanja neposredno navdihnila.

 Anders Behring Breivik
Foto : NTB Scanpix/Lise Aaserud/Reuters

Ena od bolj očitnih povezav je med Breivikovim zločinom in strelskim napadom v nemškem Münchnu 22. julija 2016, v katerem je 18-letni nemški Iranec ubil devet ljudi. Strelski pohod se je je zgodil na peto obletnico Breivikovega napada in napadalec je “veliko govoril o Breiviku”, je pojasnil Ravndal. “A velik navdih so mu bile tudi druge osebnosti,” je dodal, nekatere od njih so bili napadalci s strelnim orožjem v šolah.

Drugi očiten primer posnemovalca je Brenton Tarrant, avstralski desničarski terorist, ki je v živo prenašal napad, v katerim je ubil 51 muslimanskih vernikov v dveh mošejah v Christchurchu na Novi Zelandiji marca 2019. Čeprav je Tarrant zatrdil, da ga je navdihnil Breivik, so preiskovalci odkrili, da je napad začel načrtovati preden je prebral Breivikov manifest. “Breivikov vpliv v tem primeru lahko preizprašujemo,” je opozoril Ravndal. Manifest, ki ga je napisal Tarrant, je zelo drugačen od Breivikovega, vključno s političnimi stališči, je dodal.

Sodeč po ugotovitvah centra C-REX je informacije o kopičenju orožja iz Breivikovega manifesta črpal pripadnik ameriške obalne straže Christopher Hasson, ki je bil lani obsojen na 13 let zapora po tem, ko so ga obtožili, da je kot beli nacionalist načrtoval napad.

Medtem pa, kot so ugotovili raziskovalci, skrajna desnica na Norveškem po Breivikovih napadih ni postala bolj priljubljena in ni zmožna na ulicah zbrati podpornikov, je razložil Ravndal. “Seveda so se na Norveškem, enako kot drugod, spletne aktivnosti povečale v zadnjem desetletju,” je povedal. “Ampak je težko reči, ali to odseva znatno povečanje aktivnosti skrajne desnice ali je posledica porasta družbenih omrežij na spletu,” je dodal.

Strelski pohod

22. julija 2011, na miren poletni dan, se je Breivik s kombijem, v katerem je bila doma narejena bomba, odpeljal v Oslo. Kombi je parkiral pred vladnim uradom, nekaj minut kasneje pa je bomba eksplodirala. Eksplozija je zahtevala osem življenj in več ranjenih, več stavb je bilo poškodovanih. Medtem se je Breivik z avtom odpeljal do otoka Utoya (od Osla je oddaljen slabih 40 kilometrov), kjer je potekal poletni tabor mladine Laburistične stranke. Preoblečen v policista, ki je preverjal varnost po napadu v Oslu, se je na otok odpeljal s trajektom. Tam je v strelskem pohodu ubil 69 ljudi, večina od njih je bila najstnikov. Veliko je bilo ranjenih.

Med sojenjem se je Breivik pohvalil, da je ultranacionalist, ki se je boril proti multikulturalizmu na Norveškem. Kot je povedal, je ravnal po nujnosti, da bi preprečil “islamizacijo” države, ki ji je vladala levosredinska Laburistična stranka. Sodišče je odločilo, da njegovo pričanje ne bo javno, s čimer je odreklo dostopnost njegovih stališč širši publiki.

Oslo
Foto : NTB/Beate Oma Dahle/REUTERS

Ne glede na to je Breivik verjel, da bodo desničarski teroristi sledili njegovemu zgledu. Breivik je namreč podrobno opisal svoje večletno načrtovanje napada ter ponudil strateške in operativne nasvete. Deli njegovega manifesta povzemajo druge vire, kot je zapis ameriškega napadalca Teda Kaczynskega z vzdevkom “Unabomber”. Breivikovi zapisi so še vedno “lahko” dostopni na temnem spletu, čeprav si pristojni prizadevajo za njihovo odstranitev, je povedal profesor dr. Matthew Feldman, direktor Centra za analizo radikalne desnice (CARR) s sedežem v Veliki Britaniji.

Manifest je bil “paradigmatičen”, je povedal Feldman, med drugim je “pokazal je, kaj posameznik lahko stori z vidika strašnih izgub življenj.” Še bolj pomembno pa je, tako Feldman, da je Breivikov primer pokazal, kakšno nevarnost predstavljajo osamljeni akterji, ki se samoradikalizirajo prek spletnih omrežij istomislečih ter se na napad pripravijo s pomočjo spleta – te akterje je namreč težko zaznati.

Sočasno s tem se – z delno pomočjo desničarskih medijskih platform – dogaja tudi “počasni vzpon desnega ekstremizma, za katerega nekateri menijo, da postaja del prevladujočih stališč,” je dodal Feldman.” “Za nekatere je to postalo očitno 6. januarja v ZDA [napad na Kapitol], a gre za pojav, ki se v zadnjih desetletjih počasi, a vztrajno krepi.” Ne glede na to Ravndal meni, da imajo Breivikova ravnanja omejen vpliv.

Njegove ugotovitve v sklopu študije centra C-REX kažejo, da je “skrajna desnica na začetku zavrnila Breivika”. Spletna podporna mreža, ki so jo oblikovali v Breivikovo podporo, je propadla. Šele spletni forumi, kot sta 4chan in 8chan, so začeli Breivika omenjati v pozitivnem smislu. “Glavna ugotovitev, tako glede taktik kot tudi politične, ideološke podpore, je, da je bila ta presenetljivo majhna,” je povedal.

Vpliv v družbi

Razprava v nekaterih segmentih norveške družbe se danes vrti okrog širših ideoloških vprašanj, je povedal Ravndal. Nekateri, predvsem mladinsko krilo Laburistične stranke, menijo, da se v državi ni zgodil obračun z skrajno desničarskim gibanjem, katerega največji akter je populistična, desna Stranke napredka. Breivik je v mlajših letih član Stranke napredka, a se je stranka po napadu od njega distancirala.

Oslo
Foto : NTB/Geir Olsen/REUTERS

V skupni izjavi, objavljeni na spletni strani stranke julija letos, so vodja stranke Sylvi Listhaug in njena namestnika Ketil Solvik-Olsen in Terje Søviknes zavrnili vse namige, da Stranka napredka ne zavrača Breivikovih stališč in ravnanj, kot jih prebivalci Norveške. “Skupaj se moramo upreti nasilnemu ekstremizmu – ne glede na to, ali prihaja iz skrajne levice, skrajne desnice ali ekstremnih verskih interpretacij,” so zapisali v izjavi. “Le ekstremisti bodo zmagali, če drug drugega izključimo iz žalovanja po 22. juliju ter oslabimo enotnost v boju za demokracijo, svobodo izražanja in enakost.”

Norveška premierka Erna Solberg je ob tem današnji deseti obletnici Breivikovih napadov povedala, da se je treba na sovraštvo odzvati, da se ne sme pustiti, da sovraštvo ostane brez odgovora.  (STA)

Laburistična stranka je sicer napovedala, da bo v primeru zmage na volitvah septembra letos oblikovala komisijo, ki se bo ukvarjala z radikalizacijo. Kot je povedal Ravndal, je prav tako odprto vprašanje glede tega, ali je Breivikov napad pomenil napad na celotno norveško družbo ali na Laburistično stranko. “Nekateri v Laburistični stranki morda menijo, da je bil drugi vidik nekoliko zapostavljen.”

Po razlagi Feldmana je reakcijo po napadu vodil občutek, da je bil storilec “eden njih”, enako kot so bile to žrtve; občutka “drugosti”, ki bi vodil do multikulturnega odgovora, ni bilo. “Norveška se je v bistvu vprašala zelo relevantno vprašanje: Kako je lahko norveška družba oblikovala tako pošast?” je povedal. “To je vprašanje, zelo usmerjeno vase.”

Nasprotno je Nova Zelandija po napadih v Christchurchu ubrala bolj svetni pristop pri iskanju odgovorov na vprašanje, zakaj je do tamkajšnjega napada prišlo. Delno temu botruje dejstvo, da je Tarrant, avstralski državljan, napadel vernike v mošejah, med katerimi je bilo veliko priseljencev. Obenem je bil za poenotenje prebivalcev v podporo žrtvam kot sodržavljanom ključen odziv predsednice novozelandske vlade Jacinde Ardern, ki si je, denimo, na srečanju s preživelimi nadela muslimansko naglavno ruto.

Le nekaj tednov pozneje je Nova Zelandija v sodelovanju s Francijo oblikovala “Call Christchurch” – zavezo vlad in tehnoloških podjetij, ki si bodo prizadevali za odstranitev terorističnih in skrajnih nasilnih vsebin s spleta. Kasneje si je v sodelovanju z ZDA in Združenimi narodi prizadevala, da je zadeva ostala na agendi, je povedal Feldman in dodal, da upa, bodo nadaljnje zaveze glede boja proti skrajni vsebini na spletu sprejeli tudi na dogodku, ki bo v norveškem Bergnu prihodnji mesec.

Breivikova ideologija še vedno tu

Stoltenberg, ki se je z medijsko hišo CNN pogovarjal julija, je spregovoril o šoku, ki ga je preplavil, ko je ugotovil, kakšne razsežnosti imajo Breivikove grozote in o osebni žalosti, poznal je namreč več žrtev. Še vedno, je povedal, stoji za sporočilom, ki ga je prenesel po napadu.

Jens Stoltenberg
Foto : NTB/Torstein Boee/REUTERS

“Še vedno verjamem, da je bil naš odgovor pravi,” je Stoltenberg povedal za CNN. “[Breivik] je želel napasti naše odprte demokratične družbe. Zato je najboljši odgovor še več odprtosti, več demokracije, kajti s tem dokažemo, da ni zmagal on, da zmagujemo mi.”

“Pokazal je sovraštvo. Najboljši odgovor na sovraštvo je ljubezen. Torej … Pozdravljam močno sporočilo prebivalcev Norveške, ki je podobno sporočilom, ki prihajajo iz držav, ki so bile prav tako napadene, da stojimo za svojimi vrednotami.”

A ne glede na to Stoltenberg ne verjame, da je bil Breivik popolnoma poražen. “Obsojen je bil, je v zaporu. A njegova ideologija je še vedno tu. In zato moramo nadaljevati – menim, da nikoli ne bomo v položaju, ko bomo lahko rekli, da smo zmagali boj, ko bi lahko zaprli poglavje boja proti ekstremizmu.”

Od leta 2011 je Norveška uvedla ukrepe za zaščito – kolikor je to pač mogoče – proti tovrstnim napadom v prihodnje, je povedal Stoltenberg. In Breivik, čigar 21-letna zaporna kazen bo podaljšana, če bo v prihodnje še vedno predstavljal grožnjo, je izgubil v ključnem pogledu, je dodal. “Razumeti moramo, da namen tega napada ni bila temeljita sprememba Norveške. In … Da, seveda, to bo za vedno del zgodovine Norveške,” je še dejal. “Del zgodovine bo, dokler bomo obstajali. A v temeljih napad ni spremenil tega, kdo smo.”

V torek je Norveško pretresel nov skrajno desničarski incident. Neznanci so spominsko ploščo za Benjamina Hermansena, norveško-ganskega najstnika, ki so ga pred 20 leti ubili neonacisti, onečastili z napisom: “Breivik je imel prav.” Ob tem je norveška premierka na Twitterju dejanje obsodila in poudarila, da dogodek kaže, kako pomembno je, da se odzovemo in obsodimo sovraštvo, rasizem in sovražni govor. (STA)

Komentari

Vaš komentar