Ob gozdnih požarih, ki divjajo v Kanadi, so za milijone ljudi po Severni Ameriki izdali opozorila o velikem tveganju zaradi slabe kakovosti zraka.
V Quebecu divja več kot 160 gozdnih požarov, dim pa se širi vse do New Yorka in Connecticuta, kjer je bila kakovost zraka označena kot “nezdrava”, še posebej za ljudi, ki že imajo respiratorne težave. Dim je popolnoma prekril tudi Ontario in Toronto.
V Ottawi kakovost zraka po opozorilih meteorološke agencije pomeni zelo veliko tveganje za zdravje ljudi, v Torontu so prav tako izdali opozorilo za veliko tveganje.
Fotografije, ki so bile v torek zjutraj posnete v New Yorku, kažejo oranžno meglico, ki prekriva mestno obzorje zaradi dima, ki se je iz Kanade razširil proti jugu.
Oblasti so ljudi opozorile, naj ne telovadijo zunaj in naj se čim manj izpostavljajo dimu, saj zrak pomeni takojšnje in dolgoročno tveganje za zdravje.
Zaradi poslabšanja kakovosti zraka so morali v skupnosti Atikamekw 350 kilometrov severno od Montreala ljudi z astmo in drugimi dihalnimi težavami začasno preseliti na območje brez dima.
Tudi iz Quebeca so evakuirali več tisoč ljudi, v tej provinci pa je do danes pogorelo že 200.000 hektarjev.
Kanada se letos spopada z več požari v naravi kot po navadi, oblasti pa so opozorile, da bo to poletje za državo morda najtežje doslej zaradi suhih in vročih pogojev, ki bodo po napovedih vztrajali vse poletje.
Kako dim vpliva na zdravje?
Strokovnjaki so dejali, da lahko izpostavitev dimu, ki nastane po požarih v naravi, povzroči vrsto težav. Matthew Adams, profesor z univerze v Torontu in direktor njenega Centra za urbano okolje, je dejal, da so takojšnji učinki vdihavanja dima kratka sapa, povišan pulz, bolečine v prsih ali vnetje oči, nosu in grla.
“V teh dneh s povišano onesnaženostjo zraka bomo videli povečano število obiskov v bolnišnicah,” je za BBC povedal profesor Adams. Ljudje, ki obiščejo bolnišnico, imajo običajno že bolezni dihal.
A dim, ki nastane po požarih v naravi, je povezan tudi z resnimi in dolgoročnimi zdravstvenimi težavami, kot so rak ali pljučne bolezni, zlasti pri ljudeh, ki živijo na območjih, kjer ti požari pogosto divjajo. Po Adamsovih besedah te težave povzročajo majhni delci v dimni megli, ki lahko vstopijo v krvni obtok.
Nekatere študije so pokazale tudi, da lahko dolgotrajna izpostavljenost dimu iz gozdnih požarov vpliva na nosečnice in njihove nerojene otroke, je dodal profesor.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje