Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Diplomatski spor med Rusijo in Nemčijo zaradi srečanja v Kijevu: "Ostro protestiramo"
Rusko zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo nemškega veleposlanika zaradi domnevnih stikov med nemškimi politiki in posamezniki, ki jih Moskva uvršča med teroriste, so sporočili v Moskvi. Kot razlog za poziv je ministrstvo navedlo srečanje v Kijevu med poslancem nemške konservativne stranke CDU in čečenskim vodjo Ahmedom Zakajevom.
Zunanje ministrstvo v Moskvi je sporočilo, da je ostro protestiralo pri nemškem veleposlaniku v Moskvi Alexandru Grafu Lambsdorffu zaradi srečanja v Kijevu med poslancem bundestaga iz Krščansko-demokratske unije (CDU) Roderichom Kiesewetterjem in Ahmedom Zakajevom, "vodjo teroristične organizacije Čečenska republika Ičkerija, ki je v Rusiji prepovedana", je poročala ruska tiskovna agencija Tass.
Kiesewetter naj bi v začetku tega meseca obiskal Ukrajino. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva se je tam srečal z voditeljem samooklicane Čečenske republike Ičkerija, kar je označilo za dokaz nemškega vmešavanja v ruske notranje zadeve, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zunanje ministrstvo v Berlinu je poziv veleposlanika na pogovor označilo za popolnoma neutemeljen ukrep. Veleposlanik Lambsdorff pa je zavrnil obtožbe Moskve, da srečanje med nemškim poslancem in čečenskim politikom v Kijevu predstavlja vmešavanje v notranje zadeve Rusije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Poslanec Kiesewetter je zavrnil ruski protest in za dpa povedal, da se je srečal z Zakajevom kot "podpornikom Ukrajine, a tudi kot pomembnim glasom proti imperialni in kolonialni Rusiji".
Tako imenovana Čečenska republika Ičkerija je nastala po razpadu Sovjetske zveze in leta 1991 pod vodstvom Džoharja Dudajeva razglasila neodvisnost od Rusije, kar je sprožilo vojno z Moskvo. Dudajev, ki je bil obtožen terorističnih napadov, je bil leta 1996 ubit v ruskem raketnem napadu.
Njeno neodvisnost priznava Ukrajina, mednarodno pa ni priznana. Člani gibanja Ičkerija se danes borijo ob boku ukrajinskih sil proti ruski agresiji. Sodelovali so tudi v bojih v ruskih obmejnih regijah Kursk in Belgorod, kamor so v preteklosti vdrle ukrajinske sile.
Zakajev, ki pogosto obiskuje Ukrajino, je nedavno pozval Kijev, naj zavrne vse pogoje, ki jih je za končanje vojne postavil ruski predsednik Vladimir Putin. Namesto tega se je zavzel za boj do popolne osvoboditve ukrajinskega ozemlja, ki ga zasedajo ruske sile, še poroča dpa.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
