Zemljevid, ki povzroča skrbi po Evropi. Tudi naši sosedi obarvani rdeče

Podnebna kriza se vse močneje čuti v Evropi, tudi z neposrednimi posledicami za zdravje prebivalcev.

Po najnovejšem poročilu Lancet Countdown Europe Report 2026 se je število smrti zaradi vročine povečalo v 99,6 odstotka analiziranih evropskih regij.

Posebej dramatično je povečanje v južni Evropi: v delih Španije, Italije, Grčije in Bolgarije beležijo po več kot 120 dodatnih smrti na milijon prebivalcev. V evropskem povprečju je to 52 več kot v 90. letih prejšnjega stoletja.

Naraščajoča grožnja vročine

Visoko izpostavljenost starejšega prebivalstva ekstremni vročini beležijo tudi v vzhodni Evropi. Med države z visokim tveganjem vpliva vročine na smrtnost sodi tudi Hrvaška, je videti iz zemljevida, ki so ga pripravili znanstveniki Lanceta.

"Podnebne spremembe, ki jih poganjajo fosilna goriva, postajajo vse večja grožnja za vse več ljudi v Evropi," je opozoril vodja študije Joacim Rocklöv. Hkrati se povečuje število izjemno vročih dni. Število dni, ko pristojne službe izdajo zdravstvena opozorila, se je v primerjavi z 90. leti prejšnjega stoletja povečalo kar za 318 odstotkov, v zahodni Evropi celo za 450 odstotkov, je pojasnil.

Posledice občutijo tudi alergiki: sezona cvetnega prahu se začne en do dva tedna prej, zato simptomi trajajo dlje.

Nove bolezni v porastu

Povečuje se tudi tveganje za tropske bolezni. Razlog za to je širjenje komarjev, ki prenašajo nevarne viruse. Tveganje za dengo se je povečalo za 297 odstotkov. Prav tako bi se lahko pogosteje pojavljale bolezni, kot sta malarija ali vročica, ki jo povzroča virus Zahodnega Nila.

Več obnovljive energije – a težave ostajajo

Študija vsebuje tudi eno pozitivno novico. Delež obnovljive energije se je povečal in je leta 2023 znašal 21,5 odstotka. Kljub temu se v fosilna goriva še vedno vlagajo ogromna sredstva – samo leta 2023 so bila deležna kar 444 milijard evrov subvencij.

Raziskovalci opozarjajo tudi na težave z obnovljivimi viri: velik del jih prihaja iz biomase, kot je les, katerega zgorevanje ustvarja drobne delce (PM) s potencialno smrtonosnimi posledicami. Število smrti zaradi tovrstne onesnaženosti zraka narašča.

Brez odločnih ukrepov in dolgoročnega financiranja se bodo zdravstvene posledice podnebnih sprememb še poslabšale. "Odločitve, ki jih sprejemamo danes, določajo, kako varna bo Evropa jutri," so poudarili avtorji študije.