Prestrašeni turisti, ki so ta teden dopustovali na grških otokih, so se iz oči v oči srečali s prihodnostjo, je v komentarju zapisal zaslužni profesor geofizikalnih in podnebnih nevarnosti na University College London Bill McGuire.
Ko so na grških otokih Rodos, Krf in Evbeja divjali gozdni požari, ki so jih poganjali rekordna vročina, ognjevarne razmere in močni vetrovi, je moralo na tisoče obiskovalcev in prebivalcev bežati – mnogi le z oblačili, ki so jih v tistem trenutku imeli na sebi.
Bila bi velika napaka, če bi te požare opisali le kot nenavadne dogodke ter v prihodnjih letih nadaljevali običajno dopustovanje, ki smo ga bili vajeni do danes. Nasprotno, letošnje poletne ekstremne vremenske razmere na jugu Evrope so opozorilo – opomnik, da tudi naše počitnice niso izolirane od naraščajočih posledic globalnega segrevanja.
Ta pogled potrjuje tudi nova študija, objavljena v začetku tega tedna, ki je pokazala, da bi bila tako evropski kot severnoameriški vročinski val skoraj nemogoča brez podnebnih sprememb.
Kuga vročine in požarov, ki jih danes doživljamo, je ena od posledic povišanja svetovne povprečne temperature za 1,2 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo.
Dvig temperature za dve stopinji, ki ga bomo, kot kaže, močno presegli do konca stoletja, bi povprečno število dni vročinskih valov v državah južne Evrope povečal kar za šestkrat. Tako bi se ekstremni vročinski val, ki bi ga sicer doživeli vsakih sto let, pojavil kar vsako drugo leto.
Število dni z ekstremno vročino bi se povečalo tudi v državah severne Evrope – vročinski val bi lahko pričakovali vsakih pet let.
Realnost je takšna, da nam nenehni vročinski valovi in gozdni požari dajejo vpogled v še slabšo prihodnost, ki nas čaka v prihodnjih desetletjih, ko bo naš planet vedno bolj vroč – pri čemer ne gre za naravno napredovanje, ampak za neposredno posledico človekovih dejavnosti, ki okolje nenehno onesnažuje z ogljikom.
Dejanja imajo posledice. Med ogromnimi količinami ogljika, ki pristane v ozračju, ko milijoni vsako leto odletijo na poletne počitnice, in vročino, požari ter drugimi ekstremnimi vremenskimi razmerami, ki zdaj ogrožajo letovišča in tiste, ki jih obiščejo, lahko potegnemo ravno črto.
Dogodki na grških otokih bi nas tako morali spodbuditi k razmisleku, ne le o tem, ali bi sploh še morali leteti na počitnice v kraje, ki bi lahko ogrožali nas in naše ljubljene – ampak o celotnem smislu odhoda na dopust.
Za mnoge od nas je vsakoletni odhod v tujino postal skoraj instinktiven – le nekaj, kar vedno znova počnemo, ne da bi o tem zares razmišljali.
Če južna Evropa zaradi naraščajoče vročine ni več dostopna, bodo mnogi skušali poiskati destinacije, ki so – vsaj na prvi pogled – videti manj tvegane. Vendar to ni odgovor.
Podnebne spremembe postajajo vseprisotne in bodo vplivale na vse vidike našega življenja ter preživetja, že danes pa nam lahko ekstremne vremenske razmere zagodejo tako rekoč povsod. Torej, kaj storiti?
Lani so prebivalci Združenega kraljestva opravili več kot 46 milijonov potovanj na počitnice v tujino. To se ne more in tudi ne sme nadaljevati, tako zaradi duševnega miru dopustnikov, ki jih vedno bolj ekstremne razmere skrbijo, kot zaradi dobrobiti planeta, na katerem živimo.
Dopustovanje se mora vrniti h koreninam ali vsaj premakniti v to smer. Zlasti je treba počitnice v tujini ločiti od poletov, kar pomeni – kar zadeva Evropo – potovanje z vlakom, avtomobilom ali avtobusom.
Na tem mestu so seveda težave. Pravkar objavljena analiza nevladne organizacije Greenpeace je pokazala, da je potovanje z vlakom po Evropi v povprečju štirikrat dražje od leta. Potovanje po cesti traja dlje in po vsej verjetnosti vključuje tudi ure frustrirajočega čakanja v pristaniščih.
Po drugi strani pa je pozitivno, saj sama pot postane del počitnic. Izognemo se gnečam in zamudam na letališčih, in kar je najpomembnejše za podnebje, močno zmanjšamo emisije ogljika.
Kakorkoli že, letalski sektor je ob naraščajočih temperaturah ne bo odnesel brez posledic – zamude in odpovedi letov bodo postale vse pogostejše. Ko pišem ta zapis, sta letališči v Palermu in Catanii zaprti zaradi gozdnih požarov. V Združenih državah Amerike (ZDA) se vpliv ekstremne vročine na letalske motorje in vzgon, ki ga krila zagotavljajo med vzletom, kaže tako, da morajo pristojni letalom zmanjševati težo z odlaganjem goriva, potnikov ali prtljage oziroma čakanjem, da temperature ozračja padejo.
Morda je rešitev, da se osredotočimo na tisto, kar si resnično želimo in potrebujemo od počitnic – na obdobje zasluženega počitka in okrevanja, s katerim si napolnimo baterije, in nas pripravi na naslednji krog vsakodnevnega dela.
Vprašati bi se morali, ali moramo zares izkusiti eksotiko in neznano, da bi to dosegli – še posebej če počitnice v daljnih deželah prinesejo večjo nevarnost za življenje in telo – ali pa jih lahko pripeljemo bližje domu.
Morda bi se morali kaj naučiti iz pandemije, ko nam je bilo dopustovanje (blizu) doma tako rekoč vsiljeno. V lastnih državah se lahko načudimo marsičemu, četudi se podnebje spreminja povsod.
Združeno kraljestvo, kjer živim, še zdaleč ni odporno proti divjemu vremenu, ki ga poganjajo globalno segrevanje, čemur pričajo temperature nad 40 stopinjami Celzija, in uničujoči gozdni požari lanskega leta, hudi vročinski valovi pa bodo tudi tukaj postali vse pogostejši.
Če imate radi vročino, vam vse bolj ne bo treba potovati, saj vas bo našla kar sama. Kljub temu lahko domačnost in udobje bližine doma prineseta svojevrstno zadovoljstvo in dobro počutje.
Še več, lahko se bomo sončili v toplem sijaju, saj bomo vedeli, da smo zmanjšali velikost svojega ogljičnega odtisa – in postali bomo del rešitve, ne problema.
Avtor komentarja: Bill McGuire/CNN
Bill McGuire je zaslužni profesor geofizikalnih in podnebnih nevarnosti na University College London.
Zapis ne odraža nujno stališč uredništva.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje