Pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta EU so dosegli začasni dogovor o oblikovanju standardov za evropske zelene obveznice. "Novi standard, ki ga postavljamo, bo koristen tako za izdajatelje zelenih obveznic kot za vlagatelje vanje," je po koncu pogajanj sporočila švedska ministrica za finance.
Dogovor določa enotne zahteve za izdajatelje obveznic, ki želijo uporabljati oznako evropska zelena obveznica za svoje okoljsko trajnostne obveznice. Te so usklajene s taksonomijo EU in so na voljo vlagateljem po vsem svetu.
Evropska komisija je predlog za novi evropski standard za zelene obveznice prvotno predstavila julija 2021. Kot je takrat dejal podpredsednik Evropske komisije, pristojen za finančno stabilnost in finančne storitve, Valdis Dombrovskis, evropski standard za zelene obveznice predlagajo za preprečevanje lažnega zelenega oglaševanja in jasno priznavanje tistih obveznic, ki resnično pomenijo trajnostne naložbe.
“Novi standard, ki ga postavljamo, bo koristen tako za izdajatelje zelenih obveznic kot za vlagatelje vanje. Izdajatelji bodo lahko dokazali, da financirajo legitimne zelene projekte, usklajene s taksonomijo EU (skupkom meril za zelene naložbe v uniji op. STA). Investitorji, ki bodo kupili obveznice, pa bodo lahko lažje ocenili, primerjali in zaupali, da so njihove naložbe trajnostne, s čimer se zmanjšajo tveganja, ki jih predstavlja t. i. greenwashing,” je po koncu pogajanj v torek sporočila švedska finančna ministrica Elisabeth Svantesson kot predstavnica švedskega predsedstva Svetu EU.
Z oblikovanjem novega standarda se vzpostavljata tudi sistem registracije in nadzorni okvir za zunanje ocenjevalce evropskih zelenih obveznic. Za preprečevanje t. i. zelenega zavajanja (greenwashing) na trgu zelenih obveznic dogovor določa tudi nekatere zahteve po prostovoljnem razkritju za druge okoljsko trajnostne obveznice in obveznice, povezane s trajnostnim vidikom, izdane v EU, so zapisali v sporočilu za javnost.
Kot poudarjajo, so okoljsko trajnostne obveznice eden glavnih instrumentov za financiranje naložb, povezanih z zelenimi tehnologijami, energetsko učinkovitostjo in učinkovito rabo virov ter trajnostno prometno in raziskovalno infrastrukturo.
V skladu z začasnim dogovorom bo treba vse prihodke iz evropskih zelenih obveznic vlagati v dejavnosti, ki so usklajene s taksonomijo EU, če so ti sektorji v njej zajeti. Za tiste dejavnosti, ki jih taksonomija EU še ne zajema, in za nekatere zelo specifične dejavnosti bo veljal 15-odstotni “žepek prožnosti”. Uporaba in potreba po njem se bo z napredovanjem EU na poti do podnebne nevtralnosti znova ocenilo, so navedli.
Dogovor morata zdaj Svet EU, ki združuje predstavnike članic, in Evropski parlament še potrditi. Uporabljati se bo začel 12 mesecev po začetku veljavnosti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!