Skupina G7 napovedala opuščanje fosilnih goriv in konec onesnaževanju s plastiko

Ministri skupine G7 drugi dan zasedajo na Japonskem

PROFIMEDIA

Ministri skupine G7, pristojni za podnebje, zasedajo na Japonskem. Drugi dan zasedanja so se zavezali k pospešitvi postopnega opuščanja fosilnih goriv s ciljem, da bi najkasneje do leta 2050 dosegli ničelne emisije toplogrednih plinov. A pri tem niso določili novih rokov. Še prej, do leta 2040, pa želijo pri skupini G7 odpraviti onesnaževanje s plastiko.

Ministri skupine G7, pristojni za energetiko in okolje, so se na zasedanju na Japonskem zavezali k pospešitvi prizadevanj za postopno opuščanje uporabe premoga in drugih fosilnih goriv, vendar za to niso določili novih rokov, poročajo tuje tiskovne agencije. Zavezali so se tudi k odpravi onesnaževanja s plastiko do leta 2040.

V skupini izjavi, ki so jo sprejeli ob koncu zasedanja v Sapporu na severu Japonske, so se ministri G7 zavezali, da bodo države pospešile postopno opuščanje fosilnih goriv, da bi najkasneje do leta 2050 dosegli neto ničelne emisije toplogrednih plinov.

Vendar niso ponudili novih rokov, ki bi presegali lansko zavezo držav G7, da bodo do leta 2035 v veliki meri prenehale uporabljati fosilna goriva v svojih elektroenergetskih sektorjih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Države med seboj niso enotne

Izjava odraža globoka nesoglasja med državami G7 glede ravnotežja med podnebnimi ukrepi in energetsko varnostjo, poroča AFP. V znak težavnih pogajanj se države niso posebej zavezale k datumu za postopno ukinitev premoga za proizvodnjo električne energije, medtem ko je Združeno kraljestvo ob podpori Francije predlagalo rok do leta 2030.

Ministri so pozvali k diverzifikaciji energetskih virov in hitremu razvoju “čiste, varne, trajnostne in cenovno dostopne energije” v okviru svetovnega okvira, dogovorjenega za leto 2050, da bi omejili dvig globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija.

Bomo do leta 2040 živeli v svetu brez plastike?

Zavezali so se tudi, da bodo do leta 2040 odpravili onesnaževanje s plastiko, in sicer s krožnim gospodarstvom, zmanjšanjem ali postopno opustitvijo plastike za enkratno uporabo in plastike, ki je ni mogoče reciklirati. Do konca leta 2024 pa naj bi se dogovorili o pravno zavezujočem sporazumu o zmanjšanju količine plastičnih odpadkov.

Nemčija, Francija, EU, Velika Britanija in Kanada so že del mednarodne koalicije, ki je enako zavezo sprejela že lani. Tokrat pa so se jim prvič pridružile tudi ZDA, Japonska in Italija, poroča AFP.

Gre za vprašanje ključnega pomena, saj se je količina plastičnih odpadkov na svetu v dvajsetih letih podvojila, po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj pa jih reciklirajo samo devet odstotkov. Združeni narodi ocenjujejo, da se bo do leta 2040 količina plastike, odvržene v oceane, skoraj potrojila.

Znanstveniki ocenjujejo, da vsako leto v oceanih konča približno 4,8 do 12,7 milijona ton plastičnih odpadkov. To ustreza približno enemu tovornjaku na minuto.

Po podatkih okoljskega sklada WWF pa novejši izračuni – ki vključujejo jezera, reke in oceane – kažejo, da v teh ekosistemih vsako leto konča od 19 do 23 milijonov ton plastičnih odpadkov.

V boju proti globalnemu segrevanju “nekaj dobrih novic”

Skupina G7 je potrdila tudi svojo zavezo, da bo skupaj z drugimi razvitimi državami zbrala 100 milijard dolarjev na leto za države v razvoju za boj proti globalnemu segrevanju. Gre sicer za obljubo iz leta 2009, ki naj bi jo začeli uresničevati od leta 2020, a je še niso, poroča AFP.

Okoljske nevladne organizacije so nad dogovorjenim razočarane. Daniel Read iz organizacije Greenpeace je dejal, da so napovedi prinesle “nekaj dobrih novic”, da pa še vedno niso dovolj ambiciozne za ustrezno soočenje z izzivi.

Collin Rees iz organizacije Oil Change International pa je opozoril, da “kljub retoriki ministrov nove naložbe v zemeljski plin ne morejo biti združljive z njihovimi podnebnimi cilji”.