Voditelji držav skupine G7 so na vrhu v Cornwallu sklenili, da bo skupina revnejšim državam darovala najmanj milijardo odmerkov cepiva proti covidu-19. Podprli so tudi pospešitev ukrepanja proti podnebnim spremembam in napovedali, da bo morala Rusija odgovarjati zaradi kibernetskih napadov.
“Z veseljem sporočam, da so voditelji ta konec tedna obljubili več kot milijardo odmerkov, bodisi neposredno bodisi preko financiranja Covaxa,” je ob koncu tridnevnega vrha v Carbis Bayu dejal gostitelj, britanski premier Boris Johnson.
Koliko odmerkov cepiva bo podarila katera država, ni sporočil. Je pa že pred tem napovedal, da bo Velika Britanija darovala 100 milijonov odmerkov iz lastnega presežka. ZDA so obljubile pol milijarde odmerkov, Nemčija pa naj bi sprva poskrbela za dobavo 350 milijonov odmerkov.
Glede na sklepno izjavo bi skupina izpolnila obljubo do junija 2022. Zaenkrat so države neposredno obljubile več kot 870 milijonov odmerkov, polovico bi skušali s pomočjo platforme Covax revnejšim državam dobaviti do konca leta.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je nov zagon ZDA in Velike Britanije glede razdelitve cepiv označil za pomemben rezultat vrha. Nevladne organizacije pa so obljube označile za taktiko preusmerjanja pozornosti in pozvale k več jasnosti.
Za novo preiskavo izvora koronavirusa na Kitajskem
Voditelji so se glede pandemije zavzeli tudi za novo preiskavo izvora novega koronavirusa na Kitajskem, ki bi jo vodila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). V končni izjavi, ki so jo sprejeli na vrhu, pozivajo k transparentni raziskavi, ki jo bodo vodili strokovnjaki.
Kitajsko veleposlaništvo v Londonu je, ne da bi se opredelilo do poziva k novi preiskavi, v odzivu zapisalo, da mora biti preiskava znanstvena, objektivna in pravična. “Pandemija še vedno divja po svetu, na sledljivosti, ki ne sme biti politizirana, pa morajo delati svetovni znanstveniki,” so zapisali.
Ukrepanje glede podnebnih sprememb se mora začeti z G7
Glede podnebnih sprememb so voditelji prepričani, da se mora sprememba začeti z njimi, saj države skupine G7 predstavljajo 20 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov. “Ta konec tedna smo bili jasni, da se mora ukrepanje začeti pri nas,” je povedal britanski premier.
Johnson je kot čudovito označil obljubo vseh držav G7, da bodo ogljično nevtralne najkasneje do leta 2050. Poudaril je, da je nujno pospešiti ta postopek in pri tem pomagati državam v razvoju. V končni izjavi se med drugim zavezujejo, da bodo zaščitili najmanj 30 odstotkov zemlje in oceanov do leta 2030 ter okrepili financiranje na področju varovanja okolja.
Nemčija je med drugim napovedala prispevke za varovanje okolja v državah v razvoju do najkasneje leta 2015 povečati iz trenutnih štirih na šest milijard evrov letno.
ZDA proti predlogu, da bi izklopili vse termoelektrarne
Voditelji so se strinjali tudi o izstopu iz premoga, vendar jim ni uspelo določiti datuma do kdaj. Na mizi voditeljev je bil tudi predlog, da bi v obdobju med letoma 2030 in 2040 izklopili vse termoelektrarne, vendar je ta naletel predvsem na odpor ZDA.
“Dogovor G7 glede globalnega končanja financiranja premoga je velik dosežek in pošilja močan signal svetu,” je glede podnebnih zavez tvitnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Mednarodne okoljske organizacije so sicer navedene zaveze še pred njihovim uradnim sprejetjem označile kot prešibke.
Rusija bo morala odgovarjati zaradi kibernetskih napadov
G7 je v sklepni izjavi še obljubil, da bo morala Rusija odgovarjati zaradi kibernetskih napadov, saj predstavljajo grožnjo, ki se zaostruje.
G7 ostro glede Kitajske
Voditelji so bili ostri tudi glede Kitajske in pozvali Peking, naj spoštuje človekove pravice v pokrajini Šindžang, kjer med drugim živi muslimanska manjšina Ujguri.
Kitajsko veleposlaništvo v Londonu je v današnjem odzivu G7 obtožilo vmešavanja v kitajske notranje zadeve. “Skupina G7 izkorišča vprašanja v povezavi s Šindžangom za politične manipulacije in vmešavanje v kitajske notranje zadeve, čemur odločno nasprotujemo,” so sporočili. G7 so obtožili “laži, govoric in neutemeljenih obtožb”.
Po pričakovanjih so podprli tudi pravičnejši davčni sistem z minimalnim davkom na korporacije. Finančni ministri skupine so namreč že 5. junija na srečanju v Londonu dosegli dogovor o globalnem davku na dohodke multinacionalnih podjetij v višini najmanj 15 odstotkov.
Nemška kanclerka Angela Merkel je ob robu vrha ocenila, da je ameriški predsednik Joe Biden prinesel nov zagon reševanju globalnih težav. Tudi sicer je po njenem vrh prinesel pozitiven rezultat, pogovore pa je zaznamoval medsebojni interes.
Skupina sedmih najrazvitejših držav se je že v soboto dogovorila o novem globalnem infrastrukturnem projektu, ki bo služil kot odgovor na kitajsko pobudo En pas, ena pot oz. novodobno svilno pot. Projekt bo pomagal pri izgradnji infrastrukture v najrevnejših državah, so se strinjali.
Projekt Zgradimo nazaj boljši svet (B3W) bo po besedah Bidna pravičnejši od kitajskega. “Kitajska mora začeti delovati bolj odgovorno v smislu mednarodnih norm glede človekovih pravic in transparentnosti,” je dejal danes ob zaključku vrha.
Vrh je zaznamoval tudi spor med EU in Veliko Britanijo glede Severne Irske. Britanski premier Johnson je zaostril spor z EU in vztraja, da je pripravljen narediti vse, da zagotovi pretok dobrin iz Velike Britanije v Severno Irsko, medtem EU poziva k implementaciji severnoirskega protokola.
Voditelji Velike Britanije, ZDA, Francije, Nemčije, Italije, Japonske in Kanade so se na prvem vrhu v živo v skoraj dveh letih srečali v britanskem obmorskem letovišču Carbis Bay. Pridružila sta se jim tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Biden je po vrhu skupaj s soprogo Jill odpotoval na grad Windsor na čajanko z britansko kraljico Elizabeto II.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!