Kljub prizadevanjem vlad mnogih držav po svetu se je količina odpadkov iz plastike za enkratno uporabo povzpela na rekordno raven. Ob tem pa velik del plastike namesto v obratih za reciklažo konča v naravi.
Na svetu ustvarimo rekordno količino odpadkov iz plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki so po večini izdelani iz polimerov, pridobljenih iz fosilnih goriv, kaže najnovejše poročilo o ustvarjenih plastičnih odpadkih. Rekordne količine tovrstnih odpadkov so bile zabeležene kljub trudu držav, da bi na svetovni ravni zmanjšali količino plastike in emisij ogljika.
Indeks ustvarjenih plastičnih odpadkov, ki ga izračunava človekoljubna fundacija Minderoo, kaže, da smo leta 2021 na svetu ustvarili 139 milijonov ton odpadkov iz plastike za enkratno uporabo, kar je 6 milijonov ton več kot leta 2019, ko je fundacija objavila rezultate prve raziskave.
Kot v poročilu navajajo avtorji, je v vmesnih dveh letih vsak zemljan v povprečju ustvaril dodaten kilogram tovrstnih odpadkov.
Povečanje kljub prizadevanjem vlad
Na povečanje količin naj bi vplivala predvsem večja uporaba prilagodljive plastične embalaže v obliki folij in vrečk. Količine odpadne plastike pa so se povečale kljub prizadevanjem številnih svetovnih držav, ki so uporabo plastike za enkratno uporabo že zakonsko omejile ali prepovedale. Tudi v Sloveniji smo v zadnjih letih začeli uspešno implementirati evropsko direktivo o zmanjšanju vpliva plastičnih proizvodov na okolje po državah EU.
Ne samo EU, zmanjševanju količin odpadne plastike stremijo tudi drugod po svetu. Kalifornija je tako postala prva država ZDA, ki si je zastavila cilj, da do leta 2032 zmanjša prodajo plastične embalaže za kar 25 odstotkov. Združeno kraljestvo je medtem še dodatno razširilo seznam prepovedane plastike za enkratno uporabo. Tudi Indija in Avstralija uvajata prepovedi uporabe plastike za enkratno uporabo. Kljub temu pa očitno prizadevanja držav še ne dajejo želenih rezultatov.
Kot poudarjajo v raziskavi, se odgovor skriva v reciklaži. Količine reciklirane plastike za enkratno uporabo so namreč še vedno veliko nižje od proizvedenih količin. To pomeni, da velik del teh proizvodov, namesto v reciklažnih obratih, še vedno konča v gozdovih, rekah in oceanih.
20 največjih ustvari 450 milijonov ton toplogrednih plinov
Snovalci poročila so izpostavili tudi podjetja, ki predstavljajo največje igralce v segmentu reciklaže in proizvodnje polimerov.
Med največjimi podjetji, ki se ukvarjajo z reciklažo in proizvodnjo recikliranih polimerov v velikem obsegu, poročilo izpostavlja tajvanski konglomerat Far Eastern New Century in tajsko korporacijo Indorama Ventures, ki velja za največjega proizvajalca plastenk iz reciklirane plastike.
Je pa Indorama Ventures ob tem tudi četrti največji svetovni proizvajalec čistih polimerov, ki se uporabljajo za proizvodnjo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. V prvi trojici največjih proizvajalcev čistih polimerov na svetu so ameriški naftni velikan Exxon Mobil, kitajska naftna skupina Sinopec ter še en ameriški velikan Dow.
Poročilo ob tem izpostavlja, da je 20 največjih svetovnih izdelovalcev polimerov ustvarilo za kar 450 milijonov ton toplogrednih plinov, kar je skoraj toliko, kolikor emisij skupaj v enem letu ustvari Združeno kraljestvo (okoli 478 milijonov ton).
Polimerna premija za vsak kilogram reciklirane plastike
“Poročilo dokazuje, da problem onesnaževanja s plastiko postaja čedalje večji. To onesnaževanje poganjajo prav proizvajalci polimerov, te pa poganja naftni sektor,” je dejal ustanovitelj fundacije Minderoo in izvršni direktor železarskega velikana Fortescue Metals Andrew Forrest.
Forrest zato vladam predlaga rešitev v obliki nekakšnih “polimernih premij”. Torej, da bi za vsak kilogram reciklirane polimerne plastike, narejene iz fosilnih goriv, ljudje, podjetja in države prejeli neko finančno spodbudo. “V naprednih državah bi tako plačevanje polimerov avtomatično vzpostavile mehanizme zbiranja. V državah v razvoju pa bi ljudem brez služb pobiranje plastike omogočilo zaslužek, s tem pa bi preprečili, da bi ta pristala v oceanih, rekah, gozdovih in drugje v naravi,” je prepričan Forrest.
Lani je skupščina Združenih narodov za okolje sprejela sklep, da do leta 2024 pripravi pravno zavezujoči sporazum, ki bo obravnaval celoten cikel plastike – od njene proizvodnje in oblikovanja do odstranitve. To bo tudi prva globalna pogodba o onesnaževanju s plastiko na svetu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!