Svet EU in Evropski parlament sta dosegla politični dogovor o načrtu za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv RePowerEU. Po sprejetju bodo lahko članice EU v svoje načrte za okrevanje in odpornost dodale investicije med drugim za povečanje uporabe obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in zmogljivosti za shranjevanje energije.
Namen načrta, po predlogu Evropske komisije vrednega 20 milijard evrov, je diverzifikacija virov energije ter okrepitev neodvisnosti in varnosti energetske oskrbe EU. Predlagano besedilo morata Svet EU in Evropski parlament še potrditi, nato se bo začel uradni postopek sprejemanja, je v današnjem sporočilu navedlo češko predsedstvo Svetu EU.
“Zelo sem vesel, da češko predsedstvo izpolnjuje eno ključnih obljub: končanje odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv in tlakovanje poti za radikalno prenovo energetskega sektorja EU. RePowerEU nam bo omogočil financiranje potrebnih investicij in reform,” je dejal češki finančni minister Zbynek Stanjura.
Ko bo načrt sprejet, bodo lahko članice EU v svoje načrte za okrevanje in odpornost dodale novo poglavje, v katerem bodo opredelile ključne investicije in reforme, ki jim bodo omogočile doseganje ciljev RePowerEU.
Med temi je povečanje odpornosti, varnosti in trajnostnosti energetskega sektorja EU z zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih goriv in z diverzifikacijo virov energije na ravni unije.
To bi dosegli z investicijami v povečanje energetske učinkovitosti stavb in kritične energetske infrastrukture, razogljičenjem industrije ter povečanjem proizvodnje in uporabe trajnostnega biometana in obnovljivega vodika, ki ni proizveden iz fosilnih goriv.
Prav tako so predvidene naložbe v povečanje uporabe obnovljivih virov energije. Potrebne so tudi investicije v energetsko infrastrukturo, da bo mogoča dobava zadostnih količin utekočinjenega zemeljskega plina, s čimer bo celotna unija diverzificirala vire tega energenta.
Med investicijami pod tem poglavjem bodo lahko izjemoma tudi investicije v naftno infrastrukturo, da bi lahko posamezne države, ki so odvisne od surove nafte, takoj pokrila potrebe bo dobavi energije.
Vključene bodo lahko tudi investicije za zmanjšanje energetske revščine, za spodbujanje zmanjšanja porabe energije, za izboljšanje notranjih in čezmejnih prenosnih omrežij in zmanjšanje ozkih grl v distribuciji, za podporo shranjevanja energije, za integracijo obnovljivih virov energije ter za spodbujanje brezemisijskega prometa in prometne infrastrukture, vključno z železnicami.
Glede na dogovor bo financiranje v 60 odstotkih zagotovljeno iz sklada za inovacije, v 40 odstotkih pa bo vir vnaprejšnja plačila pravic v okviru sistema trgovanja z emisijami (ETS).
Sredstva bodo državam razdeljena po formuli, ki bo upoštevala kohezijsko politiko, odvisnost posamezne članice od fosilnih goriv in rast cen investicij. Glede na predlog porazdelitve, o kateri so se oktobra uskladili finančni ministri članic EU, bi Sloveniji pripadlo nekaj manj kot 117 milijonov evrov oziroma 0,58 odstotka od 20 milijard.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!