V spopadih z Izraelci je na Zahodnem bregu danes umrlo najmanj deset Palestincev, so sporočile palestinske oblasti. Od tega jih je sedem umrlo v spopadih z izraelsko vojsko v begunskem taborišču zahodno od Nablusa, kjer je izraelska vojska izvajala tako imenovano protiteroristično operacijo. Še pet ljudi so aretirali.

Izraelske oblasti so racije izvajale tudi drugod po Zahodnem bregu. V vasi blizu Ramale so izraelske sile uničile dom domnevnega terorista. Ljudje so hoteli to preprečiti. Okoli 20 jih je začelo v vojake metati molotovke. Vojska se je odzvala s streljanjem, pri tem pa je umrl Palestinec. Še en moški je bil ubit v spopadu z izraelsko vojsko južno od Izraela. V osrednjem delu Zahodnega brega pa je izraelski naseljenec ustrelil in ubil 21-letnega Palestinca. Podrobnosti niso znane.

Izraelski obrambni minister Joav Galant je danes vojakom, ki so nameščeni ob meji z Gazo, dejal, naj se organizirajo in pripravijo. Dodal je, da bodo kmalu "videli Gazo od znotraj" in napovedal popolno uničenje palestinskega gibanja Hamas, poroča britanski BBC. "Kdorkoli vidi sedaj Gazo od daleč, jo bo kmalu videl od znotraj," je dejal. "To vam obljubim," je dodal.

Izrael, ki se pripravlja na kopensko ofenzivo na Gazo, je ob meji z enklavo namestil več deset tisoč vojakov, ki čakajo na začetek operacije.

Obrambni minister je danes pred vojaki spregovoril še o napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra. "Ni opravičila za to. Samo popolno uničenje organizacije Hamas - terorističnih infrastruktur, vsega, kar je povezanega s teroristi in tistih, ki so jih poslali," je povedal.

V središču Ljubljane je potekal shod za Palestino. Udeleženci na njem so opozorili na dolgotrajno izraelsko "politiko apartheida in okupacije". Kritika je letela tudi na odnos mednarodne skupnosti, ki je po njihovem mnenju ob zadnjih spopadih podprla Izrael, ob kolektivnem kaznovanju palestinskega prebivalstva pa molči.

Več o protestu v prispevku: V središču Ljubljane odmevali glasni vzkliki v podporo Palestini

Mejni prehod Rafa med Egiptom in Gazo se bo v skladu z napovedmi odprl v petek, danes poroča egiptovska televizija, ki je blizu tamkajšnji vladi. Napovedi o odprtju mejnega prehoda prihajajo potem, ko je ameriški predsednik Joe Biden v sredo zvečer povedal, da sta se z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom al Sisijem dogovorila, da bo Egipt dovolil vstop 20 tovornjakom s humanitarno pomočjo v Gazo.

Sisi je pred tem zavrnil navedbe, da je Egipt tisti, ki preprečuje odprtje mejnega prehoda z Gazo in s tem dostop humanitarne pomoči več kot dvema milijonoma Palestincem. Humanitarna pomoč na palestinsko ozemlje ne prihaja zaradi izraelskega bombardiranja, je opozoril.

Urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je potrdil, da po prošnji Bidna ne bodo ovirali dostave hrane, zdravil in vode iz Egipta, dokler bo humanitarna pomoč omejena na civiliste v južnem delu Gaze in ne bo prišla do pripadnikov Hamasa.

Glede na pretekle izkušnje pa generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je novinarjem v Ženevi danes dejal, da pri WHO upajo, da bo prehod Rafa v petek odprt, "vendar smo glede na izkušnje iz zadnjih dni zagotovo zaskrbljeni, ali se bo to zgodilo," je dodal. Da območje Gaze potrebuje ogromno količino humanitarne pomoči, je v sredo opozoril koordinator ZN za nujno pomoč Martin Griffiths in ocenil, da potreba po pomoči znaša približno sto tovornjakov na dan.

Cesta, ki vodi skozi mejni prehod Rafa, je edina pot, ki vodi v Gazo in ni pod nadzorom Izraela. Od najnovejše zaostritve je bilo območje Rafe večkrat tarča izraelskega obstreljevanja.

Veleposlaništvo ZDA v Bejrutu je ameriške državljane pozvalo, naj zapustijo Libanon, dokler so še na voljo komercialni leti. Varnostno stanje v severni sosedi Izraela so opisali kot nepredvidljivo.  Veleposlaništvo je vsem državljanom ZDA svetovalo, naj poiščejo načine, kako bodo zapustili Libanon. Tiste, ki nameravajo ostati, pa veleposlaništvo poziva, naj naredijo načrt za morebitno krizno stanje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Od začetka nove vojne med Izraelom in palestinskim oboroženim gibanjem Hamas se je stanje posebej zaostrilo na jugu Libanona, kjer se medsebojno obstreljujeta izraelska vojska in libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah. Kot navaja katarska televizija Al Jazeera, pa je danes tudi Hamas prek Telegrama sporočil, da je izvedel raketne napade na Izrael z juga države.

Vojna v Gazi posredno predstavlja tudi grožnjo ameriškim diplomatom v Bejrutu. V sredo so jezni protestniki namreč organizirali shod na cesti, ki vodi do veleposlaništva v Bejrutu, s čimer so izrazili nasprotovanje ameriški podpori Izraelu.

Egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi in jordanski kralj Abdulah II. sta danes na srečanju v Kairu obsodila kolektivno kaznovanje Palestincev v Gazi. Opozorila sta, da bi se lahko konflikt razširil, če se spopadi ne bodo končali.

Voditelja sta na srečanju "potrdila svoje enotno stališče, v katerem zavračajo politiko kolektivnega kaznovanja pri obleganju, stradanju ali razseljevanju" Palestincev v Gazi. Če se vojna ne bo končala, grozi, da bo celotno regijo pahnila v katastrofo, sta posvarila v izjavi, ki jo je objavila jordanska palača.

Pred srečanjem so sicer iz jordanske palače še sporočili, da bosta Sisi in Abdulah razpravljala tudi o načinih, "kako končati izraelsko agresijo na Gazo".

Egipt in Jordanija sta bili sicer prvi arabski državi, ki sta normalizirali odnose z Izraelom, leta 1979 in 1994. Od takrat veljata za ključna posrednika med izraelskimi in palestinskimi predstavniki.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri je ostro obsodil teroristični napad palestinskega gibanja Hamas na Izrael. Zavzemajo pa se tudi za okrepitev humanitarne pomoči območju Gaze in pozivajo k neodvisni preiskavi napada na bolnišnico.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je na ladji nemške mornarice pred Bejrutom posvaril pred zaostrovanjem trenutnega konflikta na Bližnjem vzhodu. Pistorius je posadki, ki je tam v okviru mirovniške misije Združenih narodov, dejal, naj bodo pripravljeni na morebitno evakuacijo nemških državljanov iz regije.

Na krovu ladje Oldenburg je še dodal, da trenutno ni razloga, da bi jih bilo strah za varnost 140 nemških vojakov na misiji Unifil. Izstrelek, ki je v nedeljo na jugu Libanona zadel sedež Unifila, kjer je nameščenih 40 pripadnikov nemških oboroženih sil, pa je bila raketa, ki je zašla, je pojasnil.

Libanon bo ena od treh držav, ki jih do sobote namerava obiskati tudi zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki se je danes že drugič po napadu palestinske oborožene skupine Hamas na Izrael odpravila na Bližnji vzhod. Prva destinacija tokratnega obiska bo Jordanija. Ministrica je pred poletom ponovila, da ima Izrael pravico do samoobrambe in obtožila Hamas, ki vlada v Gazi, da koristi civiliste kot živi ščit.

Britanski premier Rishi Sunak se je sestal tako z izraelskim predsednikom Jicakom Hercogom kot premierjem Benjaminom Netanjahujem. Na srečanju s slednjim je poudaril, da je Izrael vsak dan svojega obstoja živel v strahu pred terorizmom. Podprl je pravico Izraela, da se brani v skladu z mednarodnim pravom, in dodal, da si "Izrael prizadeva za zaščito civilistov, medtem ko Hamas tega ne počne".

Izrazil je tudi ogorčenost nad nedavnim napadom na bolnišnico v Gazi, pozdravil odločitev Izraela, da na območje Gaze dovoli humanitarno pomoč, ter poudaril, da so tudi palestinski civilisti žrtve dejanj Hamasa.

"Združeno kraljestvo bo povečalo pomoč regiji in si prizadevalo zagotoviti dodatno podporo tamkajšnjim prebivalcem," je dejal in poudaril, da bodo v Londonu stali ob strani Izraelu. "Želimo, da zmagate," je še dodal.

Netanjahu se je medtem zahvalil Sunaku za obisk v Izraelu in dejal, da gre za "močno izjava podpore, ki jo globoko ceni". Hamas je označil za nove naciste in spomnil, da so se Britanci že pred 80 leti borili proti nacistom.

Ob tem je ponovil, da se "Izrael trenutno bori proti osi zla", ki vključuje Hamas, Hezbolah in Iran. "To je naša najtemnejša ura, zato cenim vašo podporo. Zmagati moramo skupaj. To bo dolga vojna in potrebovali bomo vašo stalno podporo," je dodal.

Tudi na srečanju z izraelskim predsednikom je Sunak ponovil, da Združeno kraljestvo podpira Izrael in trdno verjame v njegovo pravico do samoobrambe v skladu z mednarodnim pravom. Skupaj s Hercogom sta se "strinjala, da je treba zagotoviti humanitarno pomoč navadnim Palestincem v Gazi, ki prav tako trpijo", je sporočil tiskovni predstavnik britanske vlade.

Nemški kancler Olaf Scholz je danes, dan po nasilnih propalestinskih protestih v Berlinu, pozval k strogemu ukrepanju proti antisemitizmu in sovražnosti proti Izraelu. Protestniki so se večkrat sprli s policijo, izbruhnili so izgredi. Policija je pridržala 174 ljudi, več ljudi je bilo ranjenih.

Scholz je danes v nemškem parlamentu vnovič pozval k boju proti antisemitizmu in poveličevanju nasilja v Nemčiji. Oblasti po njegovem prepričanju ne bi smele dovoliti protestov, na katerih vzklikajo antisemitska gesla in poveličuje nasilje. Poudaril je, da imajo glede tega zelo jasno stališče in nihče ne sme pogledati stran, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Antisemitizem v Nemčiji nima mesta in storili bomo vse, kar je v naši moči, da se mu zoperstavimo. To bomo storili kot državljani in kot tisti, ki nosijo politično odgovornost," je povedal.

Med protesti v sredo zvečer je bilo ranjenih 65 policistov ter več protestnikov, je sporočila berlinska policija. Policisti so večinoma utrpeli lažje poškodbe.

Propalestinski protestniki, ki nasprotujejo izraelski ofenzivi proti Gazi po napadu gibanja Hamas, so se v preteklih dneh že večkrat sprli s policijo. Čeprav so oblasti veliko shodov in demonstracij v podporo Palestincem in proti Izraelu po več mestih v Nemčiji prepovedale, pa se protestniki vseeno zbirajo. V Berlinu se protesti in izgredi dogajajo predvsem v četrti Neukölln, kjer živi številčna muslimanska skupnost.