Menu Item
Pred junijskimi volitvami v Evropski parlament se v Bruslju in državah članicah EU ponovno krepi strah pred ruskim vmešavanjem v evropske volitve. Gre za pojav, ki vznikne pred vsakimi pomembnimi volitvami, saj se je v preteklosti že pokazalo, da želi Rusija vplivati na izid volitev oziroma povečati svoj vpliv v nekaterih državah. Kako in na kak način želi Vladimir Putin vplivati na razplet letošnjih evropskih volitev? Kaj je njegov glavni motiv?
V Evropskem parlamentu kot enega ključnih izzivov, preko katerega želi Rusija vplivati na izid volitev, poudarjajo dezinformacije. Te so po besedah specialistov EU za to področje eden ključnih elementov ruskega političnega bojevanja na evropskem parketu. Če so to pred leti predstavljale tako imenovane farme ruskih trolov, se dandanes ruske dezinformacije in lažne novice širijo s pomočjo novih tehnologij, predvsem umetne inteligence.
Globoki ponaredki, lažne spletne strani, prirejene informativne oddaje, financiranje določenih medijev … to so le nekateri od načinov, preko katerih želi Kremelj pod budnim očesom ruskega predsednika Vladimirja Putina v EU vnesti razdor.
V bruseljskih političnih kuloarjih še vedno odmeva afera, povezana s portalom Voice of Europe, za katerim stoji ruski oligarh Viktor Medvedčuk, sicer tesni zaveznik ruskega predsednika Putina. Afera je odjeknila le nekaj mesecev pred evropskimi volitvami, izkazalo pa se je, da so nekateri evropski politiki za sodelovanje z Voice of Europe in širjenje ruske propagande prejeli celo plačilo.
Voice of Europe ima sicer sedež v češki Pragi, urednikuje pa mu Artjom Marčevski. Češka vlada je zoper omenjeni portal že uvedla sankcije, k temu pa so pozvale tudi številne druge države članice EU. Po navedbah čeških oblasti ob sprejemu sankcij je ta portal namreč del ruske operacije vplivanja, katere cilj je postaviti pod vprašaj ozemeljsko celovitost, suverenost in svobodo Ukrajine.
Ruska sredstva naj bi prejeli politiki iz Belgije, Francije, Nemčije, Madžarske, Nizozemske in Poljske, med strankami pa naj bi bila ruske finančne podpore deležna predvsem nemška skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD). Domnevno naj bi Voice of Europe financiral poslanca AfD Peta Bystrona, ki se na letošnjih volitvah poteguje za položaj evropskega poslanca.
Nekateri primeri ruskega vplivanja že priplavali na površje
Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova je za bruseljski portal Politico ob izbruhu afere dejala, da so se tako potrdili sumi, da si Kremelj z denarjem kupuje vpliv po EU.
“Neprestano se moramo zavedati, da bo Vladimir Putin dezinformacije in tuje vmešavanje uporabil kot orožje za razdelitev Evrope,” je takrat dejala Jourova.
Da ruske lovke segajo v samo osrčje EU, kaže tudi primer latvijske evropske poslanke Tatjane Ždanoke, ki ji je parlament konec januarja zaradi očitkov o sodelovanju z rusko obveščevalno službo FSB izrekel sankcije. Ždanoka je bila sicer tudi med 13 evropskimi poslanci, ki so marca 2022 glasovali proti resoluciji, ki obsoja rusko invazijo na Ukrajino.
K preiskavi zaradi domnevnega ruskega vplivanja na evropske poslance je pozvala tudi nevladna organizacija Transparency International EU.
“Obtožbe, da so bili evropski poslanci plačani za promocijo ruske propagande z namenom destabilizacije evropske demokracije, bi lahko bile bolj resne kot v aferi Katargate. Ne samo, da bi moral Evropski parlament takoj preiskati te obtožbe, temveč bi moral končno uvesti prave reforme za izkoreninjenje kulture nekaznovanosti, ki se je predolgo razraščala,” je dejal direktor organizacije Nick Aiossa in dodal: “Če se to tik pred najpomembnejšimi volitvami v zgodovini EU ne bo spremenilo, bo demokracija EU še naprej ogrožena.”
Skrajna desnica kot Putinov poligon v EU
Kot opozarjajo nekateri poznavalci in analitiki evropske politike, je ena od glavnih taktik in želja Kremlja, da bi zamajal politično in družbeno mnenje v EU glede podpore Ukrajini v vojni z Rusijo.
Na N1 smo nedavno poročali tudi o vzponu skrajno desnih strank v državah članicah EU. Prav porast skrajne desnice po državah članicah bi lahko spremenil barve prihodnje sestave Evropskega parlamenta. Politična skupina Identiteta in demokracija (ID) naj bi po zadnjih javnomnenjskih raziskavah v naslednjem mandatu Evropskega parlamenta dobila veliko več poslanskih sedežev in bi skupaj z desnimi Evropskimi konservativci in reformisti (ECR) močno vplivala na sprejem zakonodaje v EU.
Stranke, ki so v politični skupini ID – nemška AfD, avstrijski Svobodnjaki, italijanska Liga Mattea Salvinija in drugi – namreč menijo, da bi si EU morala prizadevati za obnovitev sodelovanja z Rusijo, ob tem pa ne podpirajo pomoči EU Ukrajini v vojni z Rusijo. In prav skrajno desne stranke naj bi bile glavne tarče ruskega financiranja, saj lahko preko njih Kremelj krepi svojo moč znotraj EU.
Da se Vladimir Putin želi vmešati v delovanje EU, so prepričani evropski socialisti in demokrati. Iratxe Garcia Perez je v nedavnem pogovoru s slovenskimi novinarji dejala, da obstajajo zelo jasne povezave med Kremljem in skrajno desnimi strankami.
“Na plenarnih zasedanjih v zadnjih mesecih smo se veliko pogovarjali o tem, kako želi Rusija vplivati na letošnje evropske volitve. A zelo težko je potrditi, da Putin plačuje evropske poslance in kandidate za poslance. Če bi to lahko na kakršen koli način dokazali, bi bilo vsem jasno, kakšen je Putinov namen,” je dejala vodja politične skupine S&D Garcia Perez.
Po mnenju podpredsednika politične skupine Zeleni Basa Eickhouta je Vladimir Putin prepoznal velik pomen letošnjih evropskih volitev, zato se želi na vsak način vmešati vanje.
“Zadnji škandali, povezani z ruskim financiranjem, bodo seveda vplivali tudi na sam razplet volitev. Putin namreč dobro ve, da bo barva prihodnje sestave Evropskega parlamenta vplivala na zakonodajo, sestavo Evropske komisije,” je dejal Eickhout, ki je ob tem spomnil še na primer v Belgiji, ko so nekateri tamkajšnji skrajno desni politiki – iz politične skupine ID – sprejeli denar Kitajske.
Sam je mnenja, da se še vedno premalo zavedamo in podcenjujemo pomen vmešavanja tujih velesil v volitve EU in da se moramo pogovarjati predvsem o ruskem širjenju dezinformacij preko družbenih medijev in platform.
“Rusko vpletanje je pomembna tema, Kremelj ne razmetava z denarjem kar tako,” je o finančni podpori skrajne desnice dejal Bas Eickhout.
Zelo so zaskrbljeni tudi v liberalnem zavezništvu Renew, je povedal Sandro Gozi, generalni sekretar Evropske demokratske stranke, ki sodi v omenjeno zavezništvo. Po njegovem mnenju bi morali na ravni EU narediti več oziroma sprejeti določene instrumente, ki bodo zaščitili demokratične procese EU.
“Dezinformacije, globoki ponaredki, lažne novice in manipulacije se bodo še bolj širili pred volitvami. Seveda jih bo največ z ruske strani, ampak tukaj ne smemo pozabiti še na Kitajsko in Iran. Ti pritiski bodo narasli eksponentno, podobno se bo pokazalo tudi pred ameriškimi predsedniškimi volitvami,” je ocenil Gozi.
Novinar Politica za N1: Evropske volitve bodo velik preizkus demokracije
Eddie Wax, novinar priznanega bruseljskega portala Politico je za N1 dejal, da bodo letošnje evropske volitve velik preizkus demokracije in dodal, da bodo vsekakor predstavljale popolno nasprotje ruskim predsedniškim volitvam pred meseci.
Ob tem ocenjuje, da je interes ruskega predsednika Putina velik tudi zaradi tega, ker se bo na volitvah odločalo tudi o tem, v katero smer bo šel Evropski parlament v naslednjem mandatu glede evropske pomoči Ukrajini v vojni z Rusijo.
“Rusija se bo vpletala v volitve v posameznih državah EU, njihov vpliv bo na nacionalnih ravneh. So se pa že zgodili nekateri škandali, ko so poslanci prejemali denar s strani ruske propagandne mreže, a je o tem zelo malo informacij. Tukaj je še primer poslanke, ki je bila obtožena večletnega vohunjenja za Rusijo. A to so le nekateri od škandalov, ki so že priplavali na površje,” je za N1 izpostavil Wax.
Portal Ivestigate Europe poroča, da so francoski raziskovalci pred kratkim odkrili 193 spletnih strani, ki širijo lažne informacije in trditve, usmerjene k spodbujanju ruske invazije v Ukrajini, in kritizirajo zahodne države. Omenjeni portal poroča še, da so januarja letos v Nemčiji odkrili obsežno prorusko dezinformacijsko kampanjo, analiza pa je pokazala, da je bilo v štirih tednih s strani 50.000 lažnih računov poslanih približno milijon tweetov, ki so kritizirali nemško vlado in njeno podporo Ukrajini.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje