Število komercialnih letov v Evropski uniji je bilo lani še vedno manjše kot v predkoronskem letu 2019. Po podatkih, ki jih je ta teden objavil evropski statistični urad Eurostat, se je najslabše odrezala Slovenija, ki je za povprečjem iz 2019 zaostala za 41 odstotkov. Edina država z rastjo je bila Grčija, kjer so zabeležili za odstotek več letov kot leta 2019.
Zaostanek za letom 2019 je bil lani največji januarja (za 34 odstotkov), februarja (za 33 odstotkov), marca (za 27 odstotkov) in aprila (za 19 odstotkov).
Poleg Grčije so bile pri okrevanju uspešne še Portugalska (za štiri odstotke manj komercialnih letov kot v 2019), Luksemburg (za osem odstotkov manj) in Hrvaška (za devet odstotkov).
Na drugi strani lestvice Sloveniji sledijo Češka (-35 odstotkov), Finska (-33 odstotkov) in Švedska (-31 odstotkov).
Med letališči so bili od ravni iz leta 2019 lani najdlje Bruselj (-45 odstotkov), letališče Kopenhagen Kastrup (-38 odstotkov), Frankfurt in Düsseldorf (obe -33 odstotkov) ter München (-17 odstotkov).
Slovenija želi letalsko povezljivost izboljšati tudi s subvencioniranjem povezav. Kot so ta teden pojasnili na ministrstvih za infrastrukturo ter za gospodarstvo, turizem in šport, je na prednostnem seznamu deset prog, in sicer Dunaj, Bruselj, Kopenhagen, Atene, Madrid, Amsterdam, Helsinki, Praga, Berlin in Skopje.
Letalski promet je sicer eden najhitreje rastočih virov izpustov toplogrednih plinov, klimatologi in okoljevarstvene organizacije že dolgo opozarjajo, naj se ljudje – če le lahko – odpovejo nenujnim poletom z letali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!