Evropski parlament je danes podprl predlog za povečanje števila evropskih poslancev. Predlaga 11 dodatnih sedežev, od tega bi eden pripadel Sloveniji, ki bi tako po novem imela devet poslancev. Slovenski evroposlanci so pozdravili današnjo podporo predlogu. Novo sestavo parlamenta, ki bo začela veljati po volitvah leta 2024, mora sicer potrditi še Evropski svet.
Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu podprli predlog parlamentarnega odbora za ustavne zadeve, da bi Evropski parlament po volitvah prihodnje leto imel 11 poslancev več kot v trenutnem sklicu, torej 716. Za je glasovalo 316 poslancev, proti 169, 67 pa se jih je glasovanja vzdržalo.
Po dva dodatna sedeža bi prejeli Španija in Nizozemska, po enega pa Avstrija, Danska, Finska, Slovaška, Irska, Latvija in tudi Slovenija, ki ima trenutno v Evropskem parlamentu osem poslancev ter bi jih imela po dokončnem sprejetju predloga torej devet. Zdaj mora novo sestavo Evropskega parlamenta soglasno potrditi Evropski svet, v katerem se sestajajo voditelji držav članic unije, potrebno pa bo tudi soglasje parlamenta.
Poslanci so voditelje pozvali, naj hitro dokončajo postopke, da bi lahko države članice pred volitvami prihodnje leto sprejele potrebne spremembe na nacionalni ravni.
Evropski parlament pred vsakimi volitvami pripravi predlog razdelitve sedežev. Ta temelji na načelih, da je poslancev skupno največ 751 – vključno s predsednikom oziroma predsednico parlamenta, da posamezna država nima manj kot šest ali več kot 96 sedežev. Prihodnje volitve poslancev Evropskega parlamenta bodo od 6. do 9. junija prihodnje leto, v Sloveniji bodo potekale v nedeljo, 9. junija.
PROFIMEDIA
Slovenski evroposlanci pozdravili povečanje števila sedežev
Poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD) je ocenil, da je parlamentarni odbor za ustavne spremembe pri predlogu sledil načelu pravične porazdelitve poslanskih mandatov glede na demografske spremembe, kar je po njegovih besedah ključnega pomena za enakovredno in sorazmerno zastopanost držav članic EU.
Dodal je, da je ta korak pomemben tudi in predvsem z vidika utrjevanja zaupanja državljanov unije ob sprejetih skupnih politikah EU, kar je “nedvomno temeljni pogoj za uspešno reševanje perečih vprašanj, s katerimi se soočata tako EU kot celotna mednarodna skupnost”. Opozoril je še, da so države članice tiste, ki lahko predlogu prižgejo zeleno luč.
Veselje nad podporo predlogu v parlamentu je izrazil tudi poslanec Milan Brglez (S&D/SD). “Za nas je to pomembno, saj se bomo z dodatnim poslancem EU bolj približali našim državljanom. EU bo pa z dodatnim slovenskim poslancem pridobila na demokratičnosti ter na utrjevanju razumevanja, da v EU ni velikih in malih držav, ampak smo vse države članice enake in enakopravne,” je poudaril.
Potezo je pozdravil tudi poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS), ki je tako kot Nemec opozoril, da je končna odločitev v rokah Evropskega sveta. Izrazil je upanje, da bo ta sledil priporočilom parlamenta. Kot spodbudno za krepitev evropskih demokratičnih vrednot v Sloveniji je novico pozdravila tudi poslanka Ljudmila Novak (EPP/NSi). Po njenih besedah ta napoveduje “močnejše zastopanje slovenskih interesov v Evropskem parlamentu”.
PROFIMEDIA
“Dodaten poslanec Sloveniji prinaša dodatno relativno moč pri odločanju o evropski zakonodaji,” je v odzivu dejala poslanka Romana Tomc (EPP/SDS) in dodala, da bo Slovenija tako imela večji vpliv in več možnosti za vplivnejša mesta v parlamentu. Izrazila je tudi upanje, da bo deveti slovenski evroposlanec izvoljen v njeni politični skupini.
Poslanka Irena Joveva (Renew/Svoboda) je novico označila za odlično, saj se bo po njeni oceni tako sorazmerno povečal vpliv Slovenije na evropsko politiko. “Dodaten poslanec ali poslanka bi za Slovenijo pomenil veliko, tako z vidika možnosti izbire volivk in volivcev kot tudi z vidika pridobitve dodatnega glasu ter članstva v odboru ali dveh več, kar je glede na trenutnih osem mest zagotovo zelo pomembno,” je zapisala. Dodala je, da je sprememba nujna za pravično razdelitev sedežev po državah članicah, in ob tem pozvala k dogovoru tudi glede dodatnih 28 mest v parlamentu za t. i. transnacionalne liste.
Milan Zver (EPP/SDS) je v luči povečanja vpliva Slovenije v Evropskem parlamentu prav tako pozdravil predlog. “Gre za pozitivno diskriminacijo, ki malim državam članicam omogoča, da dobijo več, kot jim statistično pripada,” je dejal in dodal, da bo glas slovenskega volivca tako primerjalno gledano štel še več. Izrazil je upanje, da bo to spodbudilo volivce k večji udeležbi na volitvah prihodnje leto.
“Glasoval sem za predlog, čeprav izglasovan končni predlog ne izpolnjuje popolnoma vseh pričakovanj, toda gre za dober kompromis na ravni EU,” pa je v odgovoru ocenil Klemen Grošelj (Renew/Svoboda). Tudi po njegovem mnenju se s tem krepi ustreznost zastopanosti posameznih držav članic in demokratičnost EU, obenem pa se povečuje možnost slovenskega vplivanja na odločanje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje