Evropski poslanci so danes s 400 glasovi sprejeli resolucijo, ki zahteva nova pravila EU za zajezitev zlonamernim in izčrpavajočih sodnih postopkov zoper novinarje in medije, znanih kot SLAPP tožbe. Po mnenju poslancev bi morali ti ukrepi vključevati tudi skupno direktivo EU.
Evropski parlament je danes pozval k novim pravilom EU, da bi zajezili zlonamerne sodne postopke, katerih namen je ustrahovati in utišati kritične glasove novinarjev in civilne družbe. Strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti (t.i. SLAPP) spodkopavajo vrednote in pravosodni sistem EU, so opozorili poslanci v sprejetem poročilu.
V poročilu so predlagali vrsto ukrepov za boj proti grožnji, ki jo strateške tožbe predstavljajo za novinarje, nevladne organizacije in civilno družbo v Evropi. Poročilo je bilo sprejeto s 400 glasovi za, 48 proti in 75 vzdržanimi glasovi, so objavili v Evropskem parlamentu v Bruslju. Tudi slovenska evropska poslanca Franci Bogovič in Ljudmila Novak sta glasovala za, medtem ko sta se evroposlanca Milan Zver in Romana Tomc vzdržala.
“To poročilo naj služi kot načrt za zaščito novinarjev, zaščito tistih, ki iščejo resnico, zaščito svobode izražanja in spoštovanje naše pravice do obveščenosti,” je dejala soporočevalka v tej zadevi, poslanka Evropske ljudske stranke (EPP) Roberta Metsola.
Pri tožbah SLAPP gre za neutemeljene sodne postopke, ki temeljijo na pretiranih in pogosto neprimernih zahtevkih, njihov cilj pa je ustrahovati in diskreditirati njihove tarče. S temi tožbami se sooča vse več novinarjev in predstavnikov civilne družbe v Evropi, so opozorili poslanci v okviru sredine razprave, ko so tudi pozvali k sprejetju ukrepov za zaščito pred tovrstnimi tožbami v EU.
Med tožniki in obdolženci neravnovesje moči in sredstev
Poslance med drugim skrbi učinek teh tožb na vrednote EU, notranji trg in pravosodni sistem EU. Besedilo poročila poudarja, da med tožniki in obdolženci pogosto vlada neravnovesje moči in sredstev, kar spodkopava pravico do poštenega sojenja. Poslance zlasti skrbi to, da se strateške tožbe financirajo iz državnih proračunov in da se te tožbe v kombinaciji z drugimi državnimi ukrepi uporabljajo proti neodvisnim medijskim hišam, novinarstvu in civilni družbi.
Pri tem obžalujejo, da doslej še nobena država članica ni sprejela ciljno usmerjene zakonodaje proti strateškim tožbam. Zato pozivajo Evropsko komisijo, naj predloži sveženj ukrepov, vključno z zakonodajo.
Za direktivo EU
Po mnenju poslancev bi morali ti ukrepi med drugim vključevati direktivo EU proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti, s katero bodo določeni minimalni standardi, ki bi morali zaščititi žrtve, hkrati pa preprečevati in sankcionirati zlorabe ukrepov proti strateškim tožbam.
Zavzemajo se tudi za ukrepe za preprečevanje izbiranja najugodnejše države za vložitev tožbe zaradi obrekovanja oziroma izbiranja najugodnejšega sodišča, z določitvijo, da bi morala o zadevah odločati sodišča v kraju običajnega prebivališča obdolženca. Ukrepi bi morali vsebovati tudi pravila o zgodnji zavrnitvi s strani sodišč, da bo mogoče nepoštene tožbe na podlagi objektivnih meril hitro ustaviti, tožniku pa bi morale biti naložene sankcije, če ne bi mogel obrazložiti, zakaj njegovo ravnanje ni bilo zloraba.
Poslanci podpirajo tudi zaščitne ukrepe proti kombiniranim strateškim tožbam, torej tistim, ki združujejo obtožbe o kazenski in civilni odgovornosti. Zavzemajo se za ustanovitev sklada EU za zagotavljanje podpore žrtvam strateških tožb in njihovim družinam kot tudi za ustrezno usposabljanje sodnikov in odvetnikov, so sporočili iz parlamenta.
Tudi v Sloveniji primeri SLAPP tožb
Tudi pri nas smo lani zabeležili enega prvih primerov SLAPP tožb proti mediju, in sicer portalu Necenzurirano. Proti trem novinarjem portala je namreč davčni svetovalec Rok Snežič vložil 39 tožb zaradi člankov o njegovih poslih in vlogi pri posojilu, ki ga je leta 2017 v Bosni in Hercegovini najela stranka SDS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!