Menu Item
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes napovedala, da bodo podvojili humanitarno pomoč za Armenijo, kamor se je zaradi konflikta v Gorskem Karabahu zateklo več kot 100.000 ljudi. Azerbajdžan je medtem sporočil, da je pripravljen na pogovore z Armenijo ob posredovanju EU. Ob začetku srečanja Evropske politične skupnosti v Granadi je bilo slišati tudi izraze podpore Erevanu in obsodbe Bakuja zaradi uporabe vojaške sile. Današnjega vrha se je udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
“Šokirani smo nad azerbajdžansko uporabo sile. Armeniji bomo pomagali pri soočanju s posledicami vojaške operacije s humanitarno pomočjo in hkrati upoštevali njeno željo po okrepitvi vezi z EU,” je dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel ob prihodu na srečanje EPS v španski Granadi.
Podporo Armeniji je izrazila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je napovedala, da bo komisija podvojila humanitarno podporo, da bi olajšali stisko 100.000 Armencev, ki so zapustili Gorski Karabah.
Kot je dejala, bodo prejšnji znesek 5,2 milijona evrov povečali še za 5,25 milijona evrov. Poleg tega bodo Armeniji namenili še 15 milijonov evrov nujne pomoči, ki se bo stekla v proračun države. Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič pa bo v petek odpotoval v Armenijo, da bi ocenil razmere in razpravljal o nadaljnji ciljni podpori, predvsem prek mehanizma EU za civilno zaščito, so sporočili v Bruslju.
“EU ostaja v celoti zavezana podpori pogajanjem z Azerbajdžanom in spodbujanju dialoga,” je dejala von der Leyen, ki se je v Granadi sestala tudi z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom.
Na današnjem srečanju EPS, ki se ga je udeležilo skoraj 50 voditeljev iz EU in širše Evrope, so govorili o tem, kako evropsko celino narediti bolj odporno in kako utrditi njen geostrateški položaj. Ena od tem pogovorov ob robu zasedanja so bile tudi razmere v Gorskem Karabahu.
V Granadi je bil tudi slovenski premier Robert Golob, ki je glede konflikta v Gorskem Karabahu poudaril pomen dialoga za zmanjšanje napetosti med Armenijo in Azerbajdžanom. Ravno vrh EPS bi moral biti po njegovem mnenju mesto, kjer bi razpravljali o tovrstnih izzivih. Slovenija prisega na dialog, v katerega pa morajo biti enakopravno zastopane vse vpletene strani, tudi Turčija, je dejal. Poudaril je, da je treba najprej zagotoviti varnost ljudi, šele nato pa iskati politične rešitve.
Azerbajdžanski predsednik udeležbo zavrnil
Svetovalec azerbajdžanskega predsednika Hikmet Hadžijev je medtem ob dogajanju v Granadi danes v Bakuju sporočil, da je Azerbajdžan pripravljen na pogovore z Armenijo ob posredovanju EU.
Kot je na družbenem omrežju X zapisal Hadžijev, je Azerbajdžan pripravljen kmalu sodelovati na tristranskih srečanjih v Bruslju med Evropsko unijo, Azerbajdžanom in Armenijo.
Pojasnil je še, da je Alijev zavrnil srečanje z armenskim premierjem Pašinjanom ob robu srečanja Evropske politične skupnosti (EPS) v španski Granadi “zaradi francoskih pristranskih dejanj in militarizacijske politike, ki resno spodkopava regionalni mir in stabilnost na Južnem Kavkazu”. Vendar pa to ne pomeni, da Baku zavrača pogovore z Armenijo, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zatrdil Hadžijev.
Kot je znano, je azerbajdžanski predsednik Ilhan Alijev zavrnil srečanje z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom ob robu današnjega zasedanja evropskih voditeljev v Granadi. Pred zasedanjem so mnogi upali, da bi, ob posredovanju Francije, Nemčije in EU, prišlo do srečanja med Pašinjanom in Alijevim in se pogovorila o normalizaciji odnosov po vojaški operaciji, ki jo je pred dvema tednoma v Gorskem Karabahu izvedel Azerbajdžan, zaradi česar je iz pokrajine zbežalo že več kot 100.000 etničnih Armencev. Azerbajdžanskega predsednika sicer za razliko od Pašinjana danes sploh ni bilo v Granadi.
Odnosi med državama so se v preteklih tednih ponovno zaostrili, potem ko je Baku s kratko vojaško operacijo vzpostavil nadzor nad večinsko armensko regijo Gorski Karabah. To območje znotraj mednarodno priznanih meja Azerbajdžana je za tem v kratkem zapustilo tako rekoč celotno prebivalstvo.
Francoska zunanja ministrica Catherine Colonna je na obisku v Erevanu v torek obsodila Baku zaradi izgona karabaških Armencev, ki so se po vojaški operaciji množično zatekli v Armenijo. Ob tem je dejala, da se je Pariz strinjal z dobavo orožja tej južnokavkaški državi, ki se želi po poročanju AFP zaščititi pred sosedo, s katero sta se v preteklosti zapleti v dve vojni.
Zasedanje tudi brez Erdogana
Današnjega srečanja se prav tako ni udeležil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, čigar država je tesna regionalna zaveznica Azerbajdžana. Visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell je izrazil obžalovanje, da sta se Azerbajdžan in Turčija odločila, da se srečanja EPS ne bosta udeležila.
“Zato tukaj ne bomo mogli govoriti o nečem tako resnem, kot je dejstvo, da je več kot 100.000 ljudi moralo v naglici zapustiti svoje domove in bežati pred uporabo vojaške sile,” je dejal Borrell.
Ena od osrednjih tem pogovorov ob robu zasedanja EPS je tudi nedavno dogajanje na severu Kosova, ko so v terorističnem napadu in spopadih, ki so sledili, umrli kosovski policist in trije srbski napadalci.
Kosovska predsednica Vjosa Osmani nadaljnje pogovore s Srbijo pogojuje z uvedbo sankcij proti Beogradu.
Premier Golob pa se je zavzel za previdnost pri sprejemanju morebitnih sankcij proti Srbiji. “Ne verjamem, da sankcije same po sebi lahko pripeljejo k trajni rešitvi. Če bo treba in če bo zato obstajalo enotno stališče, se bo Slovenija pridružila. Ni pa nujno, da je to prvi in edini korak,” je povedal.
Michel, Macron in Scholz za okrepitev odnosov EU in Armenije
Predsednik Evropskega sveta Michel so imeli popoldne štiristransko srečanje z armenskim premierjem Pašinjanom, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Olafom Shcolzem, na njem so govorili o razmerah v Gorskem Karabahu in o tem, kaj lahko EU stori za normalizacijo odnosov med Bakujem in Erevanom.
Evropski voditelji so na srečanju podprli okrepitev odnosov med EU in Armenijo na vseh področjih, pri čemer bodo upoštevali armenske potrebe, piše v skupni izjavi vseh štirih voditeljev.
Strinjali so se tudi o potrebi po nadaljnji humanitarni pomoči Armeniji pri soočanju z nedavnim množičnim prihodom Armencev iz Gorskega Karabaha.
Po mnenju voditeljev je treba beguncem iz Karabaha zagotoviti pravico do vrnitve domov brez kakršnihkoli pogojev, pri tem je treba zagotoviti mednarodni nadzor.
Evropski voditelji so izrazili tudi neomajno podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Armenije.
Pozvali so k upoštevanju načela o neuporabi sile in izogibanju grožnjam s silo. Poudarili so še potrebo po nadaljevanju določanja meja. Zavzeli so se tudi za večje regionalno sodelovanje ter odprtje vseh meja, tudi tiste med Turčijo in Armenijo.
Voditelja Armenije in Azerbajdžana še ta mesec v Bruslju
Kot je po srečanju povedal predsednik Evropskega sveta, so se zavzeli za dialog, zaradi česar bo voditelja Armenije in Azerbajdžana do konca meseca gostil v Bruslju. Pričakuje, da se bosta Pašinjan in Alijev srečanja udeležila, saj so tudi iz Bakuja danes sporočili, da so pripravljeni priti v Bruselj.
“Odločeni smo igrati pozitivno, konstruktivno vlogo v procesu normalizacije,” je še poudaril Michel.
Pomen dialoga je po pogovorih poudaril tudi francoski predsednik Macron, ki je izrazil obžalovanje zaradi odsotnosti Alijeva. Ob tem se je zavzel za nadaljevanje pogovorov z Bakujem, da bi čim bolje zaščitili Armenijo. Po njegovem mnenju sicer trenutno ni pravi čas za sankcije proti Azerbajdžanu.
Na vrhu Evropske politične skupnosti tudi Zelenski
Zasedanja se je udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Že pred začetkom tretjega vrha EPS je Zelenski sporočil, da ima Ukrajina pripravljene načrte za okrepitev evropske varnostne arhitekture, predvsem za regionalno varnost, o čemer bo govoril s kolegi iz drugih držav po vsej Evropi. “Ukrajinska ključna prioriteta, predvsem ob bližajoči se zimi, je okrepitev zračne obrambe. Temelje za nove dogovore s partnerji smo že položili, zdaj pa pričakujemo njihovo potrditev in izvajanje,” je zapisal.
“Ukrajina potrebuje podporo EU, za katero je gotovo, da jo ima in se bo še povečala,” je na zasedanju povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
A hkrati Ukrajina potrebuje tudi podporo ZDA, je dejal v odzivu na nedavno odločitev ameriškega kongresa, da v zakon o začasnem podaljšanju financiranja zveznih agencij ne vključi nadaljnje pomoči Ukrajini. Evropa po njegovih besedah ne more nadomestiti ZDA pri pomoči Kijevu.
Tudi ukrajinski predsednik je priznal, da ga skrbi, da bi lahko politični spor v Washingtonu pred volitvami naslednje leto spodkopal podporo ZDA njegovi državi. Obenem je pozval k evropski enotnosti proti ruski agresiji. “Največji izziv za nas je ohraniti enotnost v Evropi, ne samo v EU,” je povedal.
Zelenski poudaril pomen obrambnega “ščita”
Zelenski je ob tem poudaril pomen obrambnega “ščita” za zimo pred ruskimi napadi z raketami in droni. O nadaljnji pomoči je ob robu zasedanja govoril s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, italijansko premierko Giorgio Meloni, pa tudi gostiteljem, španskim premierjem Pedrom Sanchezom.
Slednji je dejal, da “vsi Evropejci podpirajo Volodimirja Zelenskega in njegovo državo”.
Ukrajinski predsednik je verjetno iskal tudi podporo mednarodne skupnosti pri izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja, potem ko je Rusija julija odstopila od sporazuma, ki je to omogočal. Ukrajina je vzpostavila nov koridor, ki poteka ob ukrajinski obali.
Razprave na zasedanju EPS, v katerih so se posvečali energetiki, zelenemu prehodu, multilateralizmu, varnosti in geopolitičnim vprašanjem, so potekale v senci ruske agresije na Ukrajino. Ukrajina bo prav tako na dnevnem redu petkovega neformalnega zasedanja voditeljev držav članic EU.
Tudi slovenski premier Robert Golob je dejal, da bo enotne ukrepe še naprej podpirala tudi Slovenija, medtem ko se pri nekaterih članicah že kaže “soliranje” oziroma zagovarjanje lastnih interesov.
Glede morebitnega vpliva dogajanja v ZDA na podporo EU pa je povedal, da bo to morda pripomoglo k temu, da se bo pogovorom za mir dalo več priložnosti. “Slovenija že od začetka podpira mirovno formulo Zelenskega in tudi kot članica Varnostnega sveta Združenih narodov bomo zagovarjali, da je treba dati miru priložnost, kadar se le da, pred orožjem,” je povedal.
Nadaljnjo podporo Ukrajini je izrazila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje