Fascinantna bitja: to so razlogi, zakaj hobotnic ne bi smeli vzrejati za hrano

Svet 10. Apr 202218:23 > 19:13 0 komentarjev
hobotnica
Profimedia

Preživele so dinozavre, razmišljajo lovkami, imajo čustva in se lahko naučijo skoraj vsega, kar jim pokažeš. Novica o odprtju prve farme hobotnic je sprožila proteste po vsem svetu.

Več kot 75 svetovnih organizacij za zaščito in pravice živali je minulo nedeljo v številnih svetovnih mestih protestiralo proti odprtju prve farme hobotnic na svetu, ki se nahaja v Španiji. Zgroženi so tudi znanstveniki, ki opozarjajo, da teh živali ne bi smeli komercialno vzrejati za hrano. Ekipa strokovnjakov je preučila več kot 300 znanstvenih študij, ki potrjujejo, da hobotnice kažejo čustva – od veselja in vznemirjenja do žalosti in bolečine.

To je potrdil tudi inštruktor potapljanja in raziskovalec Velimir Vrzić. Nekoč je bil priča čudežnemu prizoru. Štiri hobotnice so se ujele v past vrša, peta, ki je bila svobodna, pa se je držala ene izmed ujetih hobotnic, kot da bi se držali za roke. “Ta ganljivi prizor je dokaz njihove inteligence,” je rekel.

Na okolje se prilagodijo hitreje kot katera koli druga žival

Ta, neverjetno prilagodljiva bitja, so uspela v oceanih, polnih plenilcev, preživeti na stotine milijonov let. Na okolje se prilagajajo hitreje kot katera koli druga žival, kamuflažo prilagodijo v manj kot mežiku očesa.

“Zgradba in dimenzije možganov hobotnice so razmeroma podobne človeškim,” je povedal profesor na zagrebški naravoslovni fakulteti Marko Miliša, ki predava o nevretenčarjih. Celotno telo hobotnice je prepleteno z nevroni, večinoma so v lovkah in ne v možganih. Znanstveniki verjamejo, da za opazovanje okolice ne uporabljajo zgolj oči, ampak celotno kožo.

Hobotnice prepoznajo ljudi

Čeprav hobotnice živijo le leto ali dve, imajo dobro spodobnost načrtovanja. Tako kot sesalci lahko tudi hobotnice svoj plen shranijo za kasneje, hrano skrijejo v školjke ali luknje, ki jih zaprejo s kamni. Do nedavnega je veljalo, da to počnejo zgolj ljudje, nekateri primati in nekatere vrste ptic. Ni jasno, kdaj so se tega naučile, je povedal Miliša, ki meni, da to vedenje hobotnicam ni prirojeno. Poleg tega znajo hobotnice odviti pokrovček iz plastenke ali odpreti škatlo, v kateri je hrana. Odlično se odrežejo tudi na testih spomina, prepoznati znajo ljudi, tudi ko so enako oblečeni.

@southcarolinaaquarium Answer @cranky_crab it gotta hold on a lotta people #fyp #foryou #2021 #octotok ♬ original sound - South Carolina Aquarium

Hobotnice so igrive in radovedne, niso pa družabne. Prav zato ni jasno, zakaj in kako se je razvila njihova inteligenca, ki bi jo sicer spodbudila socializacija. Preučevanje hobotnic kaže, da je ključen boj za preživetje. “Njihova inteligenca je primerljiva z inteligenco kitov. Težko je najti organizem, predvsem med nevretenčarji, ki bi bil bolj podoben ljudem,” pravi Miliša. Poudarja, da je nenavadno, da je tako zapleteno vedenje razvila vrsta, ki je na evolucijskem drevesu tako daleč od ljudi. Dodaja, da je visoka stopnja inteligence smiselna predvsem pri vrstah z daljšo življenjsko dobo.

Fascinantna je tudi njihova skrb za potomce. Pri nekaterih vrstah hobotnic samice ščitijo oplojena jajčeca dan in noč ter se pri tem izčrpajo tako, da nekatere umrejo od lakote.

Boj proti krivolovu

Absurdno se zdi, kako enostavno je ujeti hobotnice. Na plažah je mogoče videti kopalce, ki jih z rokami vzamejo iz morja. To je mogoče razložiti tako, da se hobotnice ne bojijo, saj so vrhunski plenilci, in so radovedne. Vrzić meni, da je krivolov usoden za število morskih organizmov. Opozarja, da gre za hudo kaznivo dejanje posameznikov, ki dobro živijo od prodaje na črnem trgu.

hobotnica
Profimedia

Evropska unija želi zatreti nelojalno konkurenco in opozarja, da nezakoniti ribolov resno ogroža registrirane ribiče, trajnost in biotsko raznovrstnost.  Zato si Evropski parlament in Evropska komisija v skladu s cilji zelenega načrta in strategije za biotsko raznovrstnost prizadevata za krepitev zaščite morskih ekosistemov.

A rešitve za pojav nezakonitega lova Vrzić ne vidi, saj bi za učinkovito spremljanje morskega dna potrebovali na tisoče potapljačev. Evropski poslanci menijo, da je rešitev v sledljivosti ribiških proizvodov in ribogojstva v celotni prehranjevalni verigi. Evropski parlament vztraja, da morajo potrošniki vedeti, kdaj, kje in kako so bili ulovljeni izdelki, ki jih kupijo.

Hobotnice bodo obstale

Hobotnice živijo v vseh morjih sveta in v najrazličnejših habitatih. Miliša se za njihovo preživetje ne boji, ker so “obstajale pred dinozavri in so še vedno tam”.

V Jadranu je najpogostejša navadna hobotnica, ki tehta približno dva kilograma in živi do enega do dveh let. Največje so pacifiške hobotnice, ki lahko tehtajo tudi do 50 kilogramov. Živijo nekoliko dlje, v akvarijih dosežejo starost petih let.

Ogromne ali majhne, ​​osupljivo mobilne, mojstrice kamuflaže, izjemno inteligentne, fantastične in bizarne – hobotnice nikogar ne pustijo ravnodušnega, še posebej znanstvenikov. V skladu s tem so obsodili načrte španskega podjetja ter jih označili za etično in okoljsko neupravičene. Prepričani so, da je humano gojenje hobotnic nemogoče, zato so sprožili akcijo Sočutje v svetovnem kmetijstvu. V okviru te so svetovnim vladam, vključno s Španijo, poslali odprta pisma z namenom prepovedi komercialnega gojenja hobotnic.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!