Finančni ministri EU so Poljski danes odprli pot za črpanje 35,4 milijarde evrov iz sklada za okrevanje po koronski krizi. Ta korak zaradi vprašanj, povezanih s spoštovanjem vladavine prava, v Uniji povzroča napetosti. Brez soglasja za svoj načrt ostaja Madžarska, ki obenem blokira dogovor glede minimalne obdavčitve podjetij.
Evropska komisija je poljski načrt za okrevanje in odpornost, v skladu s katerim naj bi ta članica EU prejela 23,9 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 11,5 milijarde evrov ugodnih posojil, potrdila v začetku junija. Današnja zelena luč finančnih ministrov EU predstavlja zadnji korak za začetek izvajanja finančnega mehanizma za okrevanje EU po koronski krizi tudi na Poljskem.
Odločitev Evropske komisije, za katero po neuradnih informacijah medijev ni bilo soglasja niti znotraj kolegija komisarjev, je zaradi vprašanj, povezanih s spoštovanjem vladavine prava na Poljskem, vzbudila veliko nasprotovanja.
Evropska komisija, ki poljskim oblastem očita spodkopavanje neodvisnosti sodstva in pravne države, je zaradi tega približno eno leto odlašala s potrditvijo načrta. Komisija je proti Poljski sicer že decembra 2017 tudi sprožila postopek po 7. členu Pogodbe EU, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici evropskih vrednot, a je ta že leta v zastoju, saj med članicami ni potrebnega soglasja, tudi zaradi podpore Madžarske, ki se prav tako sooča z enakim postopkom kot Poljska.
V Evropski komisiji zagotavljajo, da bo Poljska sredstva iz svežnja za okrevanje in odpornost prejela le, če bo izvedla vse reforme, potrebne za obstoj pravne države. Pojavljajo pa se tudi ugibanja, da gre za popuščanje do države, ki je v času vojne v Ukrajini zaradi svojega zemljepisnega položaja in vloge zelo izpostavljena in pomembna.
Evropski parlament opozarja na nenehne kršitve vrednot EU, članice EU pa so pred dnevi pozvali, naj Poljski ne sprostijo poti do evropskih sredstev iz sklada za okrevanje, dokler država ne izpolni vseh pogojev v skladu z evropsko zakonodajo in vrednotami EU, tudi glede pravne države.
Vzdržana Nizozemska in Madžarska, ki ostaja brez zelene luči
Finančni ministri so to danes vseeno storili. Nizozemska se je pri tem vzdržala, saj meni, da dosedanje ukrepanje oblasti v Varšavi ni zadostno za izpolnitev pogojev glede neodvisnosti sodstva. Nizozemska se je pridružila tudi skupni izjavi z Belgijo, Švedsko in Dansko, ki Poljsko poziva, naj pred zahtevkom za prvo izplačilo iz sklada izpolni vse zaveze glede neodvisnosti sodstva, ker pa to ni dovolj za naslovitev vseh pomislekov glede vladavine prava, Evropsko komisijo poziva, naj proti Poljski uporabi vsa razpoložljiva pravna sredstva, če ugotovi kršitve vladavine prava.
Brez soglasja za svoj načrt za okrevanje in odpornost, ki predvideva črpanje 7,2 milijarde evrov iz sklada za okrevanje, medtem ostaja Madžarska, ki je tako kot Poljska pod drobnogledom ustanov EU na čelu z Evropsko komisijo zaradi kršitev vladavine prava in temeljnih vrednot EU na več različnih področjih.
Vzhodna slovenska soseda, ki v zadnjem času razburja tudi z nekaterimi stališči in potezami, ko gre za ukrepanje EU proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino, je danes z vetom preprečila politični dogovor o direktivi, s katero bi v evropsko zakonodajo prenesli globalni dogovor, dosežen med 140 državami v razširjenem okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), po katerem multinacionalne družbe po svetu ne bi smele plačevati manj kot 15-odstotnega davka na dohodek pravnih oseb.
Za davčna vprašanja je v Svetu EU potrebno soglasje. Do zdaj sta dogovoru nasprotovali Poljska in Madžarska, po umiku poljskih zadržkov, ki je sledil večmesečnim pogajanjem, tako edina na poti k dogovoru ostaja Madžarska.
Država ima z devetodstotno stopnjo davka na dobiček podjetij in drugimi ugodnostmi najnižjo obdavčitev na tem področju v EU in madžarski finančni minister Mihaly Varga je danes po poročanju tujih tiskovnih agencij poudaril, da v času povečane negotovosti zaradi vojne v Ukrajini ne bi bilo modro hiteti s prenosom globalnega dogovora v pravni red EU. To bi namreč po njegovem prepričanju škodilo gospodarstvom članic EU.
Varga je ob tem opozoril, da druga velika gospodarstva po svetu, kot so ZDA in azijske velesile, še niso v svoje zakonodaje prenesle dogovora, kar Evropo postavlja v slabši konkurenčni položaj. Francija kot trenutna predsedujoča EU upa, da bo dogovor z Budimpešto lahko dosegla v naslednjih dneh, nekateri pa menijo, da želi vlada premierja Viktorja Orbana tudi na ta način od Evropske komisije in članic EU izsiliti umik blokade madžarskega načrta za okrevanje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje