V Grčiji je v zadnjih tednih izbruhnilo skoraj 600 požarov, najhuje je na otoku Evbeja, kjer je zgorelo 51 tisoč hektarjev površin. Zaradi domnevno počasnega ukrepanja pa med Grki narašča tudi nezadovoljstvo. Čeprav Grki posledice podnebnih sprememb čutijo tudi na svoji koži, pa niso pripravljeni storiti veliko, da bi se kaj spremenilo.
V več delih Grčije se še naprej borijo z uničujočimi požari. Na delu je več sto gasilcev, tisoče ljudi je moralo zapustiti svoje domove. V zadnjih dneh je po vsej državi skupaj izbruhnilo skoraj 600 gozdnih požarov, marsikje pa gašenje z letali otežuje tudi gost dim.
Po ocenah inštituta za geologijo na atenski univerzi je do zdaj v državi pogorelo 90 tisoč hektarjev površin. Najhuje je na otoku Evbeja, kjer je pogorelo 51 tisoč hektarjev površin, požari pa so močno prizadeli tudi območje Peloponeza, poročajo mediji.
Grški premier Kiriakos Micotakis se je državljanom opravičil za neuspehe pri gašenju. “Naredili smo, kar je bilo v naši moči, vendar v številnih primerih to ni bilo dovolj,” je povedal po poročanju BBC. Dodal je, da popolnoma razume bolečino državljanov, ki jim je ogenj uničil dom in drugo lastnino, a država se po njegovih besedah spopada z “naravno katastrofo brez primere”. “Očitno podnebna kriza trka na vrata planeta,” je še povedal premier.
Med ljudmi narašča nezadovoljstvo zaradi ukrepanja
Britanski BBC poroča, da med ljudmi zadnje dni narašča nezadovoljstvo, saj se je vlada po njihovem mnenju odzvala prepočasi, glasne pa so tudi kritike zaradi nezadostnega števila letal za gašenje.
Grški novinar Giannis Seferiadis je za N1 povedal, da še ni jasno, kakšne bodo politične posledice uničujočih požarov, če sploh bodo. Aktualna vlada je po njegovih besedah do zdaj relativno uspešno vodila državo, tudi v obdobju epidemije in cepljenja, trenutne razmere pa so nekoliko uničile to zgodbo o uspehu.
Spomnil je, da so tudi leta 2007 na Peleponezu že izbruhnili veliki požari, pa to ni imelo političnih posledic. Tudi v požaru leta 2018, ko so v mestu Mati v eni noči umrli 103 ljudje, požari niso vplivali na politične razmere v Grčiji. Kljub številnim frustracijam je na koncu prevladalo mnenje, da na naravo ne moremo vplivati.
Na vprašanje, ali se ljudje v Grčiji po zadnjem vročinskem valu in hudih požarih bolj zavedajo pomena podnebnih sprememb, je Seferiadis spomnil tudi na nedavne poplave v Nemčiji in vročinski val v Sibiriji. Kot je dejal, Grki posledice podnebnih sprememb čutijo na lastni koži in se jih zavedajo, a niso pripravljeni storiti veliko, da bi se kaj spremenilo. “Ne verjamem, da je v Grčiji močno zavedanje o vprašanju podnebnih sprememb,” je dodal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!