16-letni Kristjan Gligora, ki velja za najmlajšega amaterskega arheološkega raziskovalca na Hrvaškem, ob obali Paga in okoliških otokov niza podvodne arheološke najdbe. Kose lončenih posod, ostanke stare ladje in njegovo največje odkritje doslej – ostanke antičnega naselja iz bronaste dobe – so priznali tudi vsi pristojni zavodi.
16-letni Kristjan Gligora je že od otroštva potapljač. Nad potapljanjem ga je navdušil oče Željan, ki se ukvarja s podvodnim ribolovom. Kadar oče lovi, Kristjan opazuje in raziskuje morsko dno ob obali Paga, in kot kaže, pogosto najde dragocene arheološke najdbe.
“Vroč septembrski dan naju je preganjal v morje. Zasidrala sva se tik ob obali otočka Mišnjak in se potopila. Morje je bilo kristalno čisto, zato sva pričakovala dober ulov,” je za portal Morski.hr dan zadnjega Kristjanovega velikega odkritja opisal njegov oče.
Že kmalu po potopu ga je sin poklical, naj pride k njemu, s podvodno puško pa je začel kazati na nekakšen kamnolom na dnu morja. “Poglej, našel sem nenavadne kose glinenih posod,” mu je rekel sin Kristjan. Pozneje sta ugotovila, da ne gledata kamnoloma, ampak ročno zgrajen zid, ki so ga morski tokovi in čas razsuli po morskem dnu. Iz njega je štrlel del zidu, ki se jima je zdel zanimiv, saj je bila na njem temna in nenavadno lahka glina. Kristjan je odkril konstrukcijo iz amorfnega kamna, dolgo več kot 80 metrov, ob njej pa antični keramični material.
Mladi raziskovalec je takoj poklical potapljaško društvo, ki je tudi en od sponzorjev nadarjenega raziskovalca. Ker ve, da takšnih najdb ne sme odnesti iz morja, fotograf potapljaškega društva vedno dokumentira njegova odkritja.
Čez nekaj dni so se znova potopili skupaj s strokovnjaki tamkajšnjega restavratorskega zavoda, ki so povedali, da je celoten rt otoka Mišnjak prijavljen na zavodu kot arheološko področje, a morskega dna nikoli niso popolnoma raziskali. Prvi podatki, da so na tem območju prazgodovinska odkritja, navaja tudi arheološka karta Paga iz leta 2013. Leta 2018 so strokovnjaki ugotovili, da so na morskem dnu večje količine prazgodovinske keramike in ostanki kalcificiranega kamnitega nasipa.
Na obali Mišnjaka so tako našli arheološki kamniti zid, ki je zaradi valov že erodiran, širok je 15 centimetrov in poln prazgodovinske keramike ter živalskih kosti.
Na podlagi tega strokovnjaki menijo, da gre za ostanke prazgodovinske naselbine. Analize vzorcev tal in zidu, ki jih je našel mladi raziskovalec, so pokazale, da je bil zid zgrajen med letoma 1219 in 1026 pred našim štetjem, kar ga umešča v pozno bronasto dobo. Na drugem delu otoka so našli tudi potopljeno konstrukcijo iz večjih kamnitih kosov, ki je verjetno nastala med bronasto in železno dobo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!