Kako bi se Hrvaška ob uvedbi evra lahko zgledovala po Sloveniji, ki je to valuto prevzela leta 2007? Hrvaška televizija N1 je v Sloveniji poizvedovala, kako se je država ob uvedbi evra spopadla z rastjo cen in, med drugim, ali Hrvati z nakupom v Sloveniji kaj prihranijo. To so njene ugotovitve.
Ob uvedbi evra se je ekipa hrvaške televizije N1 odpravila čez mejo v Slovenijo, kjer so jo med drugim zanimale cene osnovnih živil. Kmalu za tem, ko je 1. januarja evro na Hrvaškem postal uradna valuta, so prebivalce Hrvaške namreč razburile podražitve izdelkov in storitev, ki so (tudi) posledica nepravilnega zaokroževanja pri pretvorbi valut.
Medtem ko trgovci na Hrvaškem vztrajajo, da so cene zaokroževali pravilno, jim je hrvaški minister za gospodarstvo Davor Filipović včeraj odločno sporočil, da zavajanja kupcev ne bodo dopustili, pri čemer je vlada pripravljena uvesti tudi radikalne ukrepe, kot so črni seznami in zamrznitev določenih cen.
Da bi ugotovili, ali se Hrvatom ob prevzemu nove valute nakup morda izplača opraviti v Sloveniji, je ekipa hrvaške N1 v Sloveniji in na Hrvaškem primerjala dve skupini cen izdelkov. V prvo skupino so uvrstili proizvode, katerih cene je omejila hrvaška vlada, slovenska pa ne, v drugo pa tiste, katerih cene niso omejene niti v Sloveniji niti na Hrvaškem.
Med izdelki z omejenimi cenami so izbrali olje, moko, mleko, sladkor in piščančje meso. “Za to smo na Hrvaškem plačali 8,12 evra, v Sloveniji pa 11,23 evra. Ti izdelki so na Hrvaškem cenejši za dobre tri evre, za okoli 23 kun,” je poročala novinarka N1 Zagreb Vanja Kranic.
Se izplača kupovati čez mejo? Bili smo v Celovcu, Gorici in Ljubljani
Precej drugačna slika pa se je pokazala pri izdelkih, katerih cene niso regulirane. Za jajca, toaletni papir, kavo in pasjo hrano je tako v Sloveniji treba odšteti 17,92 evra, kar je manj kot na Hrvaškem, kjer ti izdelki – podobnih oziroma istih znamk in količine – stanejo 21,29 evra oziroma dobrega 3,3 evra več.
Kako se je z rastjo cen leta 2007 spopadla Slovenija?
Hrvaško novinarsko ekipo je v Sloveniji prav tako zanimalo, kakšno je bilo gibanje cen po uvedbi evra v Sloveniji, kjer smo dva meseca po uvedbi nove valute sicer beležili deflacijo. “Višje so bile cene parkirišč, podražile so se kave v kavarnah in frizerske storitve,” je za hrvaško televizijo povedala Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije. “Takrat smo se šalili, da smo izgubili frizerje, a dobili stiliste,” se je spominjala sogovornica.
Kutin je komentirala tudi črne sezname, na katerih so se takrat znašli trgovci, ki so višali cene. Dejala je, da cen po uvrstitvi na seznam resda niso ponovno znižali, so pa seznami po njeni oceni preprečevali dodatna povišanja. Podražitve so trgovci tako uvajali bolj previdno in redko.
Tudi sicer so bile razmere leta 2007, ko je Slovenija prevzela evro, bistveno drugačne od današnjih. Realni standard povprečnega prebivalca Slovenije je v primerjavi z obdobjem pred 1. januarjem 2007 porasel za približno tretjino, je komentiral analitik Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. Rasle so tudi plače, čeprav ne tako hitro, kot bi si želeli.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje