Iranski zunanji minister spregovoril o napadu, ki je ubil Alija Hameneja

V nedeljo je bil objavljen intervju iranskega novinarja Javada Mogouyija, ki je govoril z iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem. Ta je v pogovoru, ki se je zgodil pred obnovitvijo spopadov z ZDA, veliko govoril o prvem izraelsko-ameriškem napadu na Iran 28. februarja, v katerem je umrl vrhovni voditelj Ali Hamenej.

Kot je po poročanju Guardiana dejal Aragči, je dvomil o uspehu pogajanj z ZDA glede jedrskega dogovora, ki so potekala v začetku leta. Kljub temu so bila pogajanja po njegovih besedah nujna, tudi zato, da nihče ne bi mogel Iranu očitati krivde za njihov neuspeh. Minister je ob tem povedal, da je Iran ZDA tik pred zdajci ponudil neko obliko dogovora o jedrskem programu, a so jih omanski posredniki takrat obvestili, da je vzdušje na strani ZDA postalo bolj bojevito.

Dan za tem se je zgodil prvi napad na visoke iranske uradnike, ki so se sestali v kompleksu ajatole Hameneja. "Pomembno dejstvo je, da je Izrael imel obveščevalne podatke o teh sestankih. To lahko kaže na varnostno vrzel, ki verjetno še vedno obstaja. To je treba odpraviti," je v intervjuju dejal Aragči.

Sam je imel sestanek z namestnikom šefa Hamenejevega osebja Alijem Asgarjem Hijazijem, ko so stavbo v nekaj sekundah stresle tri eksplozije. Kot je opisoval iranski minister, je bila vsaka eksplozija bližje. Del kompleksa, kjer je imel Hijazij pisarno, je bil neposredno zadet, eden od njegovih uslužbencev je umrl. Politika sta bila na drugi strani kompleksa.

Ministra sredi vojne v službo odpeljal kar mimoidoči

"Po eksploziji se je zrušil strop, stene in vse ostalo. Zgrabil sem Hijazija za roko in prebijala sva se mimo tramov, desk in kosov lesa, medtem ko sva slišala klice za pomoč. S stropa je tekla voda, vse je bilo uničeno. Končno sva se rešila in videl sem, da so bili napadeni različni deli kompleksa," je v intervjuju opisoval Aragči.

Ker je bil njegov službeni avto v napadu uničen, ga je na zunanje ministrstvo odpeljal kar neki mimoidoči. Naslednje tri dni so bili uradniki po ministrovih besedah odrezani od vsega in so poskušali ugotoviti, kdo je sploh preživel napade. Kot je dodal, se je novim napadom, ki so sledili v prihodnjih mesecih, skušal izogniti tako, da se je neprestano z avtom premikal po Teheranu.

Iran je bil po Aragčijevih besedah pripravljen za napade na svoje voditelje in je imel celo izdelan protokol za zaprtje Hormuške ožine, če bi bil tarča napadov vrhovni voditelj. Alija Hameneja je na položaju vrhovnega voditelja nadomestil sin Modžtaba, ki pa se v javnosti še ni pojavil. Tudi Aragči, eden od najvidnejših in najpomembnejših iranskih politikov, se po lastnih besedah še ni srečal z novim ajatolo.

Iranski zunanji minister je prepričan, da so se ZDA odločile za napad, ker so menile, da je bila iranska vlada oslabljena. Na eni strani zaradi udarcev proti njenim zaveznikom v Siriji in Libanonu, na drugi pa zaradi protestov v Iranu. Ti so Aragčija presenetili zaradi njihove hitrosti in obsega.

Ob tem je zunanji minister omenil, da so pred začetkom vojne nekatere bližnjevzhodne države ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu odsvetovale vojno z opozorilom, da Iran ni Venezuela. "Iran je drugačen. Njegov temelj je več tisoč let stara civilizacija, združena s šiitskim mišljenjem in prepričanjem o mučeništvu. Ko se to združi, nastane nekaj, česar ni mogoče zlahka premagati," je Aragči dejal v pogovoru z Mogouyijem.

V intervjuju je še povedal, da je Teheran sosednje države vnaprej opozoril pred povračilnimi napadi na tamkajšnje ameriške cilje, če bodo ZDA res napadle Iran. Prav tako so po njegovih besedah iranska svarila Turčiji dosegla, da je ta država zatrla Trumpovo idejo o spodbujenem uporu Kurdov proti iranskim oblastem. Aragči je v intervjuju še razkril, da si Iran prizadeva zaostrovati razlike, ki se pojavijo med ZDA in Izraelom. "Včasih pride do nasprotij v ciljih in stališčih, s katerimi se je mogoče igrati," je dejal.