Predstavniška zbornica v italijanskem parlamentu je podprla migracijski dogovor z Albanijo. Ta predvideva, da bi Italija na albanskih tleh zgradila dva sprejemna centra za prebežnike, ki bi lahko sprejela do 3.000 ljudi na mesec. Poslanci so dogovor potrdili, kljub temu da albansko ustavno sodišče še odloča o ustavnosti dogovora. O njem mora odločiti do 6. marca.
Spodnji dom italijanskega parlamenta je potrdil sporni migracijski dogovor z Albanijo, po katerem bi prosilce za azil, rešene na morju, nastanili v dveh migrantskih centrih v Albaniji, poročajo tuje tiskovne agencije. O njem mora odločati še senatorji v zgornjem domu parlamenta, ki naj bi ga po pričakovanjih prav tako potrdil.
Skladno z dogovorom, ki sta ga Rim in Tirana sklenila novembra lani, bi Italija v pristaniškem mestu Shengjin na severu Albanije zgradila sprejemni center za prebežnike, kjer bi obravnavala prošnje prosilcev za azil, rešenih na morju. V sprejemnem centru v vasi Gjader pa bi izvajali druge postopke. Oba centra, ki bi ju upravljala Italija, naj bi po uradnih ocenah sprejela do 3.000 ljudi na mesec.
S prvima centroma za identifikacijo in sprejem migrantov v drugi državi želi Italija po lastnih navedbah pospešiti obravnavo prošenj za azil ali morebitne repatriacije, medtem ko se sooča s povečanim številom prebežnikov preko Sredozemskega morja. Dogovor je sprožil obsežne kritike opozicije in zagovornikov človekovih pravic tako v Italiji kot v Albaniji. Nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je ta teden opozorila, da bi lahko dogovor kršil obveznosti Italije po mednarodnem pravu in pravice migrantov.
Migracijski dogovor preučuje tudi albansko ustavno sodišče. Nanj se je obrnila albanska konservativna Demokratska stranka, ki trdi, da je premier Edi Rama dogovor z italijansko kolegico Giorgio Meloni sklenil brez odobritve predsednika države in brez posveta z Združenimi narodi. Povrhu ta ni bil objavljen v uradnem listu. Obsodili so ga kot kršitev ustave in mednarodnega prava na področju človekovih pravic in svoboščin. Albanska vlada medtem vztraja, da pravice tistih, ki jih bodo italijanske oblasti poslale v Albanijo, ne bodo kršene.
V skladu z albansko zakonodajo mora ustavno sodišče, ki je decembra začasno preprečilo ratifikacijo dogovora v parlamentu v Tirani, odločitev sprejeti v treh mesecih po vložitvi pritožbe oziroma v tem primeru do 6. marca. Obstaja možnost, da bo sodišče odločitev sprejelo že pred rokom.
Senatorji storili prvi korak pri širitvi avtonomije dežel
Medtem je italijanski senat potrdil predlog zakona o krepitvi avtonomije dežel. Ta deželam brez posebnega statusa podeljuje pristojnosti na 23 področjih, ki so bila doslej v rokah države. Med njimi so zdravstvo, izobraževanje, šport, okolje, energija, promet, kultura in zunanja trgovina. Dežele bodo lahko zase obdržale tudi večji del dohodnine in davka na dodano vrednost.
Sosednje Furlanije – Julijske krajine, kjer živi slovenska zamejska skupnost, reforma ne zadeva, saj sodi med peterico italijanskih dežel z avtonomijo in posebnim statusom. Poleg FJK imajo posebno ureditev še Tridentinsko-Zgornje Poadižje, Dolina Aoste, Sicilija in Sardinija. Predlog zakona mora sicer potrditi še poslanska zbornica, v praksi pa naj bi reforma zaživela čez nekaj več kot dve leti. Širjenje avtonomije dežel je sicer ena od osrednjih točk v programu stranke Liga, ki jo vodi Matteo Salvini.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!