Turški državni mediji poročajo, da je Švedska v Turčijo izgnala prvega obsojenega člana Kurdske delavske stranke (PKK). Ta naj bi v Istanbul prispel v petek zvečer in je že na poti na prestajanje kazni, poroča turška agencija Anadolu. Usoda nekaterih kurdskih državljanov Turčije, ki so v izgnanstvu ali kot begunci na Švedskem in v manjši meri na Finskem, je v središču pogovorov z Ankaro o sprejemu obeh nordijskih držav v zvezo Nato.
Mahmut Tat, ki ga je Švedska izročila Turčiji, je bil v tej evropsko-azijski državi obsojen na več kot šestletno zaporno kazen zaradi članstva v Kurdski delavski stranki (PKK). Slednjo Ankara in tudi Evropska unija označujeta kot teroristično organizacijo. Leta 2015 je Tat pobegnil na Švedsko in tam zaprosil za azil, vendar mu švedske oblasti prošnje niso odobrile.
Turška agencija Anadolu poroča, da je moški z letalom prispel v Istanbul že v petek zvečer, nato pa ga je prevzela turška policija. Pred sodnika je stopil danes in je že na poti v zapor.
Švedska je s tem začela izpolnjevati dogovore iz memoranduma, ki ga je, skupaj s Finsko in v prizadevanjih za članstvo v zvezi Nato, podpisala s Turčijo. V tem sta se namreč skandinavski državi zavezali, da bosta ukrepali zoper PKK in Turčiji izročali njene člane.
Izročanje članov kot vstopnica v Nato
Izročanje članov PKK, ki jih Ankara opredeljuje kot “kurdske teroriste”, je pravzaprav osrednja točka pogajanj med Švedsko, Finsko in Turčijo, glede širitve Nata. Turčija je namreč edina članica zavezništva, ki nasprotuje pridružitvi Švedske in Finske. Doslej je njuna pristopna protokola ratificiralo 28 od skupno 30 članic Nata. Končno soglasje mora dati še madžarski parlament, medtem pa Turčija ratifikacijo pogojuje z več zahtevami.
Zahteve Turčije so med drugim, da ji državi izročata člane ali simpatizerje PKK ter tiste, ki so blizu gibanju islamskega duhovnika Fethulaha Gülena, ki ga Ankara krivi za poskus državnega udara leta 2016.
Po ruskem napadu na Ukrajino sta Švedska in Finska po desetletjih nevtralne drže maja letos zaprosili za članstvo v zavezništvu. Voditelji Nata so ju nato na junijskem vrhu uradno povabili k članstvu in se strinjali o podpisu pristopnih protokolov, ki pa ju morajo zdaj ratificirati vse države članice.
Napredki pri izvedbi memoranduma
Do izročitve je sicer prišlo dva dni po srečanju zunanjih ministrov Turčije in Švedske, Mevlüta Cavusogluja in Tobiasa Billströma ob robu zasedanja zunanjih ministrov zavezništva v Bukarešti.
Cavusoglu je po pogovoru kot pozitivne pozdravil odločnejše korake nove švedske vlade in sprejem zakonodajnih sprememb. Švedski zunanji minister pa je izjavil, da napredujejo pri izvajanju memoranduma.
Švedski parlament je 16. novembra podprl spremembe ustave, ki med drugim omogočajo tudi sprejem strožje protiteroristične zakonodaje. Veljati bodo sicer začele 1. januarja 2023, olajšala pa bodo pregon članov PKK.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!