Izrael je v ponedeljek začel še dodatno stopnjevati pritisk na Gazo, natančneje na mesto Han Junis. Izraelska vojska je prek zemljevida prebivalcem omenjenih območij ukazala umik proti jugu države, na območja, ki so že zdaj prenatrpana.
V ponedeljek je izraelska vojska (IDF) prebivalcem Gaze ukazala, naj zapustijo določene dele mesta Han Junis na jugu enklave. Naročila jim je premik proti sredozemski obali in Rafi blizu meje z Egiptom, je poročal BBC. Kot je dejal predstavnik Unicefa James Elder, so tako imenovana varna območja “nevarna lažna pripoved”. “Če nameravate prisilno evakuirati ljudi, ne morete poslati več sto tisoč ljudi v kraje, kjer ni vode in stranišč. Resnično mislim brez stranišč. Na vsakem vogalu, kamor sem zavil, se je čez noč pojavilo dodatnih 5.000 ljudi. Nimajo niti enega stranišča, nimajo niti kapljice vode. Tako imenovana varna območja so v nevarnosti, da postanejo območja bolezni,” je dejal v oddaji Newsday na BBC.
Ponovil je, da ima Izrael kot okupacijska sila dolžnost zagotavljati hrano, zavetje in zdravila prebivalcem, poroča nemška tiskovna agencija dpa
Evakuirati naj bi se morali prebivalci šestih severnih in osrednjih četrti. Na teh območjih živi približno 167.000 ljudi, število razseljenih v Gazi pa se je po poročanju STA s tem povečalo na 1,9 milijona. Preseliti se morajo v al Fuhari, vzhodno od Han Junisa, ter v četrti al Šabura in Tal al Sultan v Rafi, ki so že zdaj prenatrpani.
Ukaz o umiku naj bi IDF objavil v zemljevidu, ki nakazuje ogrožena območja in smer, proti kateri naj se prebivalci teh območij umaknejo. Povezavo do zemljevida po sporočilih IDF “spuščajo z letaki s QR-kodami”. A kot poroča dopisnik BBC iz Gaze, Palestinci na prizadetih območjih zemljevida ne morejo videti, ker nimajo dostopa do interneta. Po tem, ko je glavno palestinsko telekomunikacijsko podjetje sinoči sporočilo, da so telefonske in internetne storitve prekinjene, so danes obvestili, da v osrednjem in južnem delu Gaze postopoma ponovno vzpostavljajo storitve.
O tako imenovanem varnem območju je Lynn Hastings, humanitarna koordinatorka Združenih narodov za palestinska ozemlja, dejala, da “območja ne morejo biti niti varna niti humanitarna, če so razglašena enostransko”. “Kar vidimo danes, so zavetišča brez zmogljivosti, zdravstveni sistem na kolenih, pomanjkanje čiste pitne vode, pomanjkanje ustreznih sanitarij in slaba prehrana za ljudi, ki so že tako psihično in fizično izčrpani,” je še dejala Hastings.
Predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) na palestinskih ozemljih Richard Peeperkorn pa je medtem opozoril, da se varnostne razmere za civiliste v Gazi iz ure v uro slabšajo in dodal, da je vsakih deset minut v Gazi ubit otrok.
Skupno naj bi od začetka vojne umrlo že več kot 16.000 ljudi.
Izrael prodrl v begunsko taborišče na severu Gaze
Izraelska vojska je danes prodrla v begunsko taborišče Džabalija na severu Gaze in zasedla poveljniški center Hamasa. “Prebivalcem Gaze je bilo naročeno, naj ne uporabljajo ceste Salah al Din, temveč naj se preusmerijo na druge poti,” je na omrežju X zapisala IDF. Ob tem je sporočila, da bo na območju Rafe ob meji med Gazo in Egiptom danes do 14. ure po lokalnem času veljala “lokalna taktična prekinitev ognja, ki bo omogočila prihod nadaljnje humanitarne pomoči”, poroča STA.
Pred začetkom vojne je bila Džabalija največje od osmih begunskih taborišč na območju Gaze, kjer je bilo po podatkih Združenih narodov registriranih več kot 116.000 beguncev.
Bo Izrael poplavil predore v Gazi?
Izrael je po poročanju Wall Street Journala na obali namestil pet velikih črpalk, severno od mesta Gaza, s katerimi bi lahko poplavil predore Hamasa in drugih oboroženih skupin v Gazi. Težava bi lahko nastala zaradi izraelskih talcev, ki naj bi bili po trditvah Hamasa skriti tudi v predorih.
Na ta način je denimo leta 2015 Egipt z morsko vodo poplavil več sto predorov ob meji z Gazo, s čimer so končali tihotapljenje, poroča BBC.
Enotedensko premirje končano
Premirje med Izraelom in Hamasom, ki je trajalo en teden, je bilo po besedah tiskovnega predstavnika ameriškega zunanjega ministrstva Matthewa Millerja prekinjeno, saj Hamas ni želel izpustiti talcev. Med glavnimi razlogi je bilo po njegovih besedah, da ne želijo, da bi talci – predvsem ženske – spregovorili o domnevnem spolnem in drugem nasilju, poroča BBC.
Generalni sekretar Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je ob tem v ponedeljek na omrežju X zapisal, da je izraelska vojska naročila WHO, naj v 24 urah izprazni svoje skladišče z zdravstvenimi pripomočki na jugu Gaze, saj da ga “zaradi kopenskih operacij ne bo mogoče uporabiti”. Izrael so pozvali, naj prekliče ta ukaz. Izraelske oblasti so danes zanikale, da bi izdale takšen ukaz, je poročal STA.
V obstreljevanju na izraelsko-libanonski meji ubit libanonski vojak
Libanonska vojska pa je sporočila, da je bil med izraelskim bombardiranjem vojaškega položaja na obmejnem območju Adajseh danes ubit vojak, trije pa so bili ranjeni, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre za prvega libanonskega vojaka, ki je umrl v sovražnostih na izraelsko-libanonski meji, kjer se je po napadih Hamasa na Izrael 7. oktobra okrepilo obstreljevanje med izraelsko vojsko in oboroženimi skupinami.
Libanonska tiskovna agencija je poročala, da je izraelska vojska obstreljevala in izvajala zračne napade na južni Libanon, ki so sledili seriji napadov libanonskega proiranskega gibanja Hezbolah na izraelske položaje. Doslej je bilo v obstreljevanju na libanonski strani po podatkih AFP ubitih več kot 110 ljudi, večinoma borcev Hezbolaha, pa tudi več deset civilistov. V izraelskem obstreljevanju je bil 9. oktobra lažje ranjen tudi častnik libanonske vojske. Na izraelski strani je bilo po podatkih izraelskih oblasti ubitih šest vojakov in trije civilisti. Gre za najhujšo zaostritev konflikta na območju od druge libanonske vojne leta 2006.
Odbor za zaščito novinarjev je v ponedeljek objavil najnovejše podatke o številu smrtnih žrtev. Statistika je po njihovih informacijah najbolj smrtonosna od začetka beleženja leta 1992. Letos so potrdili 63 smrti novinarjev in delavcev v medijih, od tega 56 Palestincev, štirje Izraelci in trije Libanonci. Najbolj smrtonosen je bil za novinarje prvi dan vojne, 7. oktober, ko je bilo ubitih šest novinarjev, poroča BBC.
Izraelska vojska je danes medtem poročala tudi o več raketnih napadih na ozemlje Izraela. V enem od njih je raketa iz Gaze zadela hišo v obalnem mestu Aškelon, pri čemer sta bili lažje poškodovani dve ženski.
