Morda ste alergični na vodo, pa tega sploh ne veste

Naš imunski sistem ima eno samo nalogo: zaščititi nas. In večino časa jo opravlja vrhunsko.

Občasno pa postane nekoliko preveč vnet, tako da neškodljive stvari – kot so recimo rože, arašidi ali mačke – zamenja za grožnje in se odzove z "nesmiselnim, kaotičnim maščevanjem", piše portal Popular Science.

Pri zelo majhnem številu ljudi pa se imunski sistem odloči pretirano odzvati na eno najbolj bistvenih snovi na Zemlji: vodo.

Medicinski izraz za alergijo na vodo je vodna koprivnica (akvagena urtikarija).

Stanje je tako redko, da je bilo doslej opisanih le približno 100 do 150 primerov.

Vendar raziskovalci menijo, da veliko primerov ostane nediagnosticiranih. Ko pacient pride zaradi koprivnice, voda verjetno ni prva stvar, na katero zdravnik pomisli.

"Iskreno, veliko splošnih zdravnikov sploh ne ve za to stanje," pravi dr. Amir Bajoghli, izredni profesor na medicinski fakulteti univerze Georgetown, ki se je s primerom te alergije že srečal in zdravi pacienta z njo. "Redko je in preprosto ni na njihovem radarju."

Sama voda morda ni pravi krivec, a vemo premalo

Čeprav znanstveniki še vedno ne razumejo popolnoma, kako vodna koprivnica deluje, menijo, da sama voda ni pravi krivec. Zdi se namreč, da se koža nekaterih ljudi drugače odziva na stik z vodo, kar sproži reakcijo v zunanji plasti kože.

To aktivira mastocite – imunske celice, ki sprožijo alarm ob alergijskih reakcijah – ti pa sprostijo histamin, snov, odgovorno za alergijske odzive.

V nekaj minutah po stiku vode s kožo se pri osebi s to alergijo pojavijo privzdignjeni, močno srbeči izpuščaji. Reakcija običajno traja od 30 minut do ene ure, daljša, kot je izpostavljenost, hujši so simptomi.

Vodo lahko še vedno pijete, težava pa je lahko potenje

Zanimivo – in na srečo – vodna koprivnica ne vpliva na telesno potrebo po življenjsko pomembni hidraciji. Z drugimi besedami: pitje vode ni težava. Ko vodo zaužijemo in jo predela prebavni sistem, namesto da bi se absorbirala skozi kožo, ne sproži enakega imunskega odziva, pojasnjuje Bajoghli.

"Prebavila so, podobno kot koža in pljuča, ena prvih obrambnih linij," pravi, "vendar v tem primeru nekako ne sprožijo odziva na enak način kot koža."

Bajoghli dodaja, da nekateri pacienti reagirajo tudi na lasten znoj. Potenje namreč vključuje povsem drugačen biološki proces kot stik zunanje vode s kožo.

Znanstveniki menijo, da reakcijo morda sproža neka še neidentificirana snov v koži, vendar veliko ostaja neznanega.

"Z medicinskega vidika je za nas to še vedno skrivnost," pravi.

Kako preveriti, ali ste alergični na vodo?

Na srečo – ali nesrečo, če ste nanjo alergični – je voda povsod.

Prav zaradi njene vseprisotnosti in tudi zato, ker je vodna koprivnica tako zelo redka, pogosto traja precej časa, da pacienti ali zdravniki povežejo simptome z vodo.

Ko se to zgodi, je diagnostični postopek razmeroma preprost. Običajno vključuje polaganje obkladkov, prepojenih z vodo, na kožo in opazovanje reakcije.

Pri večini pozitivnih primerov se simptomi pojavijo v petih minutah, čeprav lahko test traja tudi do 30 minut.

Pomen zelo hitrega prhanja

Kakšno je torej življenje človeka, katerega telo vodo obravnava kot smrtnega sovražnika?

Za Bajoghlijevega pacienta, aktivnega najstnika, ki se ukvarja s športom, stanje spremeni celo najbolj osnovne dnevne rutine. Med drugim to pomeni res zelo hitro prhanje.

"Če se prha približno dve minuti, so simptomi blažji in manj izraziti," pravi Bajoghli. "Če prhanje traja dlje, so simptomi hujši in trajajo dlje."

Dobra novica je, da vodna koprivnica verjetno ne povzroča hudih alergijskih reakcij. Je pa kronično stanje, zato pacienti ne smejo pričakovati, da bo izginilo samo od sebe.

Možnosti zdravljenja obstajajo

Bajoghlijev pacient jemlje antihistaminik, ki simptome dovolj omili, da je dvominutno prhanje znosno. Če ga vzame približno eno uro pred stikom z vodo, je učinek največji, zato je časovno usklajevanje zelo pomembno.

Za zdaj pa mehanizmi vodne koprivnice, vključno z identiteto snovi oziroma antigena, ki jo sproža, ostajajo slabo razumljeni, prav ta vrzel v znanju pa otežuje razvoj bolj ciljanih terapij.

"Res si želimo odkriti, kaj ta antigen sploh je," pravi Bajoghli, "in upamo, da bomo nekega dne našli rešitev."