Kaj se dogaja na bojiščih v Ukrajini? "Vojna vstopa v novo fazo"

Foto: REUTERS

Vojna v Ukrajini, ki se je začela februarja lani, je v 21. mesecu. "Kot v prvi svetovni vojni smo dosegli takšno tehnološko raven, da smo v pat poziciji," je za britanski The Economist ocenil vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Valerij Zalužni. Kaj se dogaja na fronti v Ukrajini? In kaj pričakovati?

Oči mednarodne skupnosti so od 7. oktobra uperjene v Palestino in Izrael, vojna v Ukrajini pa medtem ni niti korak bližje svojemu epilogu.

Protiofenziva brez odmevnejšega preboja

Približno pet mesecev po tem, ko je Ukrajina začela težko pričakovano protiofenzivo zoper ruske sile, ruska stran še naprej nadzoruje dobršen del Ukrajine (junija lani je imela nadzor nad približno petino ukrajinskega ozemlja). Nadzoruje predele štirih regij na vzhodu in jugu Ukrajine – to so Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson. To so tudi območja, ki si jih je Rusija enostransko priključila pred dobrim letom dni.

Ukrajini torej tako zelo želeni odmevnejši preboj v sklopu protiofenzive ni uspel.

Vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Valerij Zalužni je v sredo ocenil, da vojna med Ukrajino in Rusijo vstopa v novo fazo – to je faza statičnega bojevanja in izčrpavanja, navaja tiskovna agencija Reuters. Po njegovi oceni bi ta faza Rusiji lahko omogočila, da obnovi svojo vojaško moč. Dejal je: “To bo koristilo Rusiji, ji dopustilo, da ponovno izgradi vojaško moč, sčasoma pa tudi ogrozi ukrajinske oborožene sile in državo.”

Ukrajina — Ukrajinski vojaki (Foto: Diego Herrera Carcedo / Anadolu/PROFIMEDIA)

Tudi sicer se pričakuje, da se bo v jesenskih in zimskih mesecih, ko bo vreme slabše, bojevanje upočasnilo.

Rusija ponekod na vzhodu Ukrajine izvaja ofenzive (med njimi na območju Avdijvke, ki leži blizu Donecka), oblasti v Kijevu pa se bojijo, da bi z napadi lahko poškodovala električno omrežje.

Ukrajinska vojska medtem izvaja ofenzivne operacije blizu Bahmuta na vzhodu Ukrajine in na zahodu regije Zaporožje, kjer leži Melitopol, navaja mislišče The Institute for the Study of War (ISW).

Koliko borcev je padlo v bojih oziroma je bilo ranjenih?

Tako Moskva kot Kijev molčita o uradnih številkah padlih in ranjenih borcev.

Ukrajina je ta teden navedla, da je v bojih padlo najmanj 300.000 ruskih vojakov, poroča ukrajinski Kyiv Post v angleškem jeziku.

Sredi avgusta je sicer ameriški New York Times, sklicujoč se na besede ameriških uradnikov, poročal, da je bilo od lanskega februarja na bojiščih v Ukrajini ubitih ali ranjenih skoraj 500.000 ljudi. Po takratnih podatkih naj bi bilo na ruski strani skoraj 300.000 žrtev (pri čemer naj bi bilo 120.000 mrtvih ter 170.000 oziroma 180.000 ranjenih), na ukrajinski pa skoraj 200.000 (pri čemer naj bi bilo 70.000 mrtvih in 120.000 ranjenih).

Po smrti šefa najemniške vojske Wagner Jevgenija Prigožina ruski viri zdaj ugibajo, kakšen položaj je po očetovi smrti zavzel Pavel Prigožin. Mislišče ISW tako povzema njihove navedbe, da 25-letnik vodi wagnerjevce, ki zdaj delujejo pod okriljem nacionalne garde (rosgvardija), ki odgovarja neposredno ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.

Kako veliko nevarnost za prebivalce Ukrajine predstavljajo mine?

Po podatkih ukrajinske vojske je bilo od začetka vojne v Ukrajini februarja lani zaradi min in drugih eksplozivnih sredstev ubitih več kot 260 civilistov. Skoraj četrtina incidentov se je po podatkih ukrajinske strani zgodila na poljih, navaja Reuters.

V Kijevu ocenjujejo, da je 174.000 kvadratnih kilometrov države – kar predstavlja približno tretjino – potencialno posejano z minami ali drugimi nevarnimi vojnimi ostanki.

Ali Zahod vojaško še pomaga Kijevu?

General Valerij Zalužni je za britanski The Economist ocenil, da bi Ukrajina, če se želi prebiti prek nove faze vojne, potrebovala ključne nove vojaške zmogljivosti in tehnološke inovacije, povzema Reuters. Po njegovih besedah je najbolj pomembna “moč v zraku”, kar med drugim pomeni več brezpilotnih letalnikov.

Ameriška in južnokorejska vojska med uporabo raket ATACMS (Foto: 8th United States Army/via REUTERS)

Zahod Ukrajini sicer še vedno zagotavlja tudi vojaško pomoč. Nedavno je v tujih medijih odmevala informacija, da so ZDA Kijevu poslala rakete dolgega dosega ATACMS, ki so jim Ukrajinci pripisali precejšen pomen. Tudi sicer so v Washingtonu zatrdili, da zagotavljanje vojaške podpore Izraelu, ki v Gazi izvaja silovite napade, ne bo vplivala na vojaško pomoč Ukrajini.

Od držav članic EU Ukrajini orožja niso poslale Madžarska, Ciper in Malta, novi slovaški premier, populist Robert Fico pa je prekinitev vojaške pomoči Ukrajini napovedal pretekli teden oziroma za tem, ko je prevzel vodenje slovaškega vladnega kabineta.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je povedala, da v povezavi z rusko vojno v Ukrajini vidi veliko “izčrpanosti na vseh straneh”. “Približujemo se trenutku, v katerem vsak razume, da potrebujemo pot ven,” je dejala. Te besede je Meloni izrekla v telefonskem pogovoru – bila je prepričana, da se pogovarja s šefom Komisije Afriške unije, a se je v resnici z dvojcem “Vovan in Lexus”. Dvojec sestavljata ruska komika Vladimir Aleksandrovič Kuznecov in Aleksej Vladimirovič Stoljarov, ki sta znana po svojih telefonskih potegavščinah.

Italijanska premierka Giorgia Meloni (Foto: PROFIMEDIA)

Ali Zahod še naprej sankcionira Rusijo?

Zahod je takoj po začetku invazije na Ukrajino zoper Rusijo uvedel obsežne sankcije brez primere – EU, denimo, je sankcije uvedla proti skoraj 1.800 ljudem in subjektom, med katerimi je tudi ruski predsednik Putin, med drugim pa je uvedla tudi sankcije na področju trgovine in uvoza nafte, ruske banke pa so bile izključene iz sistema SWIFT.

Kritični glasovi opozarjajo, da sankcije niso dosegle svojega namena, saj se rusko gospodarstvo nanje prilagaja, Kremelj pa medtem pričakuje, da bi Zahod sankcije še okrepil. “Pričakujemo, da bodo ZDA in EU še naprej ustvarjale nove sankcije, čeprav jim očitno manjka idej,” je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je po navedbah Reutersa napovedal, da bo rusko gospodarstvo letos zraslo za 2,2 odstotka, kar je večja rast, kot naj bi jo zabeležili v ZDA in na območju evra. Za prihodnje leto pa IMF ruskemu gospodarstvu sicer napoveduje nižjo, 1,1-odstotno rast.