"Želimo finančno osamiti Rusijo. Želimo pretrgati vse njene povezave z globalnim finančnim sistemom," je pred današnjo uveljavitvijo sankcij zoper Rusijo, ki med drugim vsebujejo prekinitev dostopa ruskih bank do evropskega finančnega trga, dejal francoski finančni minister Bruno Le Maire. A sankcije, ki velja za tisto, ki bi najbolj prizadela Rusijo, države Evropske unije (EU) niso potrdile. Zakaj del EU ne podpira izključitve Rusije iz sistema za medbančno komunikacijo SWIFT?
Včeraj dogovorjeni paket sankcij EU zoper Rusijo po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen med drugim vključuje prepoved dostopa ruskim bankam do evropskih finančnih trgov. Usmerjene so v 70 odstotkov ruskega bančnega trga. Medtem pa, kot smo že pisali, v EU vsaj za zdaj ni soglasja glede menda precej močnejšega orožja Zahoda, izključitve Rusije iz sistema SWIFT. To sicer podpirajo ZDA, Velika Britanija, k njeni uveljavitvi je včeraj pozvala napadena Ukrajina.
Kaj je SWIFT in kako bi lahko politika dosegla, da se Rusijo izključi, čeprav je upravljavec sistema nepolitična organizacija? Ter zakaj so nekatere evropske države, tudi Nemčija, proti?
Kaj je SWIFT?
SWIFT je akronim za Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunications (prevedeno podjetje ta globalne finančne telekomunikacije). Gre za združenje s sedežem v belgijskem mestu La Hulpe, južno od Bruslja, ki je bilo ustanovljeno leta 1973 na iniciativo 239 bank iz 15 večjih držav. Njegov namen je bil pohitriti medbančna plačila. SWIFT velja za nekakšen ‘bančni gmail’, torej za avtomatiziran sistem za pošiljanje sporočil o plačilih med bankami. SWIFT torej ne skrbi za prenos dejanskega denarja, temveč le informacije med dvema bankama. Danes je v sistem vključenih 11 tisoč finančnih institucij, ki realizirajo 42 milijonov sporočil o plačilih dnevno.
Kaj bi pomenila izključitev Rusije?
Kot rečeno, v mednarodni javnosti obstaja prepričanje, da bi to dejanje za Rusijo prineslo močne posledice. STA je pred dnevi poročala, da bi jo “praktično odrezali od mednarodnih dobičkov pri prodaji nafte in plina, kar je 40 odstotkov prihodkov države”. Nekateri moč tega finančnega ‘orožja’ primerjajo z jedrskim.
Do zdaj je bil iz sistema izključen le Iran. Leta 2012 (in nato še enkrat leta 2018) je upravni odbor SWIFT na podlagi sankcij EU izključil 30 iranskih finančnih institucij zaradi ponovnega zagona jedrskega programa. Po poročanju tujih medijev je imela izključitev močne negativne posledice za iransko gospodarstvo. “Država je izgubila skoraj polovico prihodkov od izvoza nafte in 30 odstotkov zunanje trgovine,” je v lanskem poročilu ugotavljal think-tank Carnegie Moscow Center. In ocenil, da bi bil vsaj kratkoročno učinek tudi za Rusijo “uničujoč”, saj prek SWIFT poteka plačilni promet ruskih energetskih podjetij s kupci nafte in plina (ti pa predstavljajo glavnino ruskega izvoza). Z izključitvijo bi se transakcije Rusije z Zahodom močno upočasnile. Rusija je leta 2014, ko ji je Velika Britanija po nasilni priključitvi Krima grozila z izključitvijo iz SWIFT, sama ocenjevala, da bi to pomenilo petodstotni padec BDP.
Na drugi strani pa nekateri menijo, da so sankcije Zahoda proti ruskim bankam bolj učinkovit pristop. Zakaj? Kot rečeno, se prek SWIFT prenaša samo sporočilo o plačilu, ne pa konkreten denarni tok. Izključitev iz sistema bi sicer otežila komunikacijo ruskih bank z zahodnimi partnericami, a če bi našli alternativo (med drugim Rusija po navedbah centralne banke gradi svoj sistem, ki je alternativa SWIFT), bi to zmanjšalo učinek. Zahodne sankcije proti konkretnim bankam pa dejansko pomenijo, da se njihove operacije in sredstva v evropskem oziroma ameriškem bančnem sistemu zamrznejo, kar naj bi bil za te banke precej večji udarec. Ciljane sankcije so torej po mnenju nekaterih bolj učinkovite, njihova slabost oziroma omejitev pa je, da ne dosežejo celotnega finančnega sistema Rusije.
Pa Rusijo lahko izključijo?
SWIFT je nepolitična organizacija. Njeno delovanje nadzira 25 članov upravnega odbora iz različnih držav (Slovencev ni med njimi). A že omenjena izključitev Irana kaže, da bi tudi Rusijo lahko izključili, če bi tako sankcijo zahtevale ZDA oziroma EU. Je pa za to potrebno soglasje zahodnih držav, ki ga za zdaj ni. Na spletni strani SWIFT pojasnjujejo, da je leta 2012 EU sprejela uredbo, ki ponudnikom finančnih sporočilnih storitev prepoveduje izvajanje storitev za s strani EU sankcionirane iranske banke. Ker je SWIFT dolžen spoštovati evropsko pravo, je tej uredbi sledil ter iranskim bankam blokiral dostop do storitev.
Kdo je za izključitev?
Izključitev Rusije so za zdaj javno podprle ZDA, Velika Britanija, včeraj je k tej potezi javno pozval ukrajinski zunanji minister Dmytro Kuleba. Za je tudi del EU, na primer Francija, ki je z januarjem prevzela predsedovanje Svetu EU.
I will not be diplomatic on this. Everyone who now doubts whether Russia should be banned from SWIFT has to understand that the blood of innocent Ukrainian men, women and children will be on their hands too. BAN RUSSIA FROM SWIFT.
— Dmytro Kuleba (@DmytroKuleba) February 24, 2022
Kdo in zakaj je proti?
Po poročanju tujih medijev sta izključitvi nasprotovali predvsem Nemčija in domnevno tudi Italija. “Radi bi šli dlje, radi bi jih izključili iz sistema SWIFT, a gre za mednarodno organizacijo in, če ni soglasja vseh držav, je to težko izvesti,” je danes o oklevanju pri tem ukrepu dejal britanski obrambni minister Ben Wallace. Nasprotovanje evropskih držav naj bi bilo po eni strani povezano z odvisnostjo od ruskega plina (na primer Nemčija, podobno kot tudi Slovenija, 55 odstotkov plina dobi iz Rusije) ter močnimi ekonomskimi povezavami z Rusijo. Na drugi strani bi ukrep prinesel tudi tveganja za evropske banke, ki imajo denar v ruskem finančnem sistemu. Najbolj izpostavljene so italijanske in francoske banke s po 25 milijard dolarjev in avstrijske s 17,5 milijarde dolarjev. Avstrijska Raiffeisen banka je že sporočila, da je v zadnjih tednih pripravljala “krizni načrt” za primer zaostrovanja sankcij. Nemški kancler Olaf Scholz je včeraj na konkretno vprašanje o SWIFT dejal, da je nekatere ukrepe potrebno prihraniti za “situacijo, v kateri bi morali povleči še kakšno drugo potezo”. Za kakšno situacijo bi šlo, ni pojasnil.
Ali bi izključitev prizadela tudi Slovenijo?
Na GZS so danes opozorili, da so proti izključitvi iz SWIFT, češ da bi to škodovalo slovenskim podjetjem. “Plačevanje in prejemanje denarja iz Rusije ne bi bilo mogoče, tako kot danes ni iz Irana, kar pomeni, da neposredno poslovanje iranskih podjetij z evropskimi ni možno,” je dejal generalni direktor GZS Aleš Cantarutti. Direktor Iskratela Robert Kuzmič je dejal, da je brez Swifta poslovanje z Rusijo zelo tvegano in si ga ne predstavljajo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje