Kaj vemo o toksinu strupenih žab, s katerim naj bi ubili Alekseja Navalnega

V vzorcih iz trupla Alekseja Navalnega so odkrili sledi epibatidina, naravnega nevrotoksina, za katerega britansko zunanje ministrstvo ocenjuje, da je zelo verjetno povzročil njegovo smrt v sibirski kazenski koloniji pred dvema letoma, poroča britanski BBC.

Po navedbah evropskih držav naj bi imela za uporabo tako redkega strupa "sredstva, motiv in priložnost" le ruska država. Kremelj je ugotovitve zavrnil kot "informacijsko kampanjo".

Kaj je epibatidin?

Epibatidin je naravni nevrotoksin, ki ga izločajo nekatere vrste strupenih žab, zlasti tiste iz Ekvadorja in Peruja. Po besedah strokovnjakov je približno 200-krat močnejši od morfija.

Strup se lahko pridobi iz kože določenih vrst strupenih žab, lahko pa ga izdelajo tudi v laboratoriju. Žabe, ki živijo v ujetništvu, epibatidina ne proizvajajo, hkrati pa tovrstne strupene žabe v Rusiji ne živijo v naravi.

Med vrstami, ki izločajo ta toksin, sta na primer Anthonyjeva strupena žaba ( lat. epipedobates anthonyi) in tako imenovana fantazmatska strupena žaba (lat. epipedobates tricolor). Čeprav so epibatidin nekoč preučevali kot potencialno zdravilo proti bolečinam, ga zaradi visoke strupenosti v medicini ne uporabljajo.

Kako deluje strup?

Epibatidin deluje na živčni sistem, kjer močno stimulira tako imenovane nikotinske receptorje. Posledice so lahko:
- trzanje mišic,
- ohromelost,
- krči,
- upočasnjen srčni utrip,
- odpoved dihanja
- in v končni fazi smrt.

Strokovnjaki opozarjajo, da žrtev običajno umre zaradi zadušitve, saj toksin paralizira dihalne mišice. Prisotnost takšne snovi v krvi po njihovem mnenju kaže na namerno zastrupitev.

Epibatidin je izjemno redek. Pojavlja se le na omejenem geografskem območju in v zelo majhnih količinah. Žabe ga proizvajajo le, če uživajo točno določeno hrano, ki vsebuje alkaloide – organske spojine, ki se nato kopičijo v njihovi koži, še piše BBC.

Po ocenah strokovnjakov je zastrupitev ljudi s tem toksinom izjemno nenavadna. Doslej so bili znani predvsem posamezni laboratorijski primeri, ki niso bili smrtni.