Hrvaški minister za zdravje Vili Beroš se je ob koncu leta pohvalil, da jim je uspelo v pol leta čakalne dobe na diagnostične preglede v zdravstvu skrajšati za skoraj 20 odstotkov. V številnih bolnišnicah so z namenom skrajšanja čakalnih vrst odprli popoldanske in celo vikend ambulante. Minister pa je direktorje zdravstvenih ustanov tudi pozval, naj zdravnikom z oddelkov, ki imajo nedopustno dolge čakalne dobe, prekličejo dovoljenje za delo pri zasebnikih.
Hrvaški minister Vili Beroš je letos najavil načrt, po katerem so morale hrvaške bolnišnice in zdravstveni domovi do konca leta izvesti vse diagnostične preglede, za katere bi sicer čakalna doba znašala več kot 270 dni.
Konec novembra je nato poslal še pismo direktorjem bolnišnic, v katerem jih je pozval, naj za doseganje zadanega cilja angažirajo vse človeške vire v ustanovi. “V primeru težav pri skrajševanju čakalnih vrst za določene diagnostične postopke morajo direktorji v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu zdravstvenim delavcem, katerih sodelovanje je ključno za izvajanje teh diagnostičnih postopkov, preklicati dovoljenja za delo pri zasebnikih,” je v pismu, ki ga navaja Glas Istre, zapisal Beroš. Prepoved dela pri zasebnikih naj bi veljala, dokler bodo čakalne dobe daljše od 270 dni.
Kot enega od primerov dobre prakse je Beroš navedel klinični center v Osijeku, kjer so v le nekaj mesecih uspeli znižati čakalno dobo za CT glave z 286 na 67 dni, in pregled dojke z magnetno resonanco z 285 na 68 dni.
Kot so v Osijeku pojasnili za portal Index.hr, so za skrajševanje čakalnih vrst uvedli dodatne popoldanske izmene na obeh napravah za magnetno resonanco. “Uvedli smo tudi dodatne izmene za magnetno resonanco ob sobotah in nedeljah.”
Ponekod, denimo v bolnišnici v Dubrovniku, so se morali pri skrajševanju čakalnih vrst zaradi kadrovske stiske nasloniti na zunanje izvajalce.
Bitka za evropske milijone?
Veliko motivacijo za skrajševanje čakalnih vrst za Hrvaško predstavlja dejstvo, da je od njene uspešnosti na tem področju odvisen velik kup evropskega denarja. “Doseganje cilja maksimalne čakalne dobe 270 dni za vse diagnostične preglede je indikator za črpanje sredstev iz nacionalnega programa za okrevanje in odpornost,”, so za Index navedli na hrvaškem ministrstvu za zdravje.
V hrvaških medijih je s tem v zvezi precej zapisov, češ da je državo v skrajševanje čakalnih vrst prisilila šele Evropska komisija oziroma obljubljenih 700 milijonov evrov evropskih sredstev.
Tik pred božičem je minister Beroš v intervjuju za tiskovno agencijo Hina naznanil, da so “dosegli čakalno dobo 270 dni za vse diagnostične postopke v bolnišnicah”. Povprečna čakalna doba se je v primerjavi z junijem letos, ko je v povprečju znašala 207 dni, decembra znižala za 19 odstotkov, na 167 dni, je še naznanil.
Beroš je sicer ob tem posebej poudaril, da ni Evropska komisija tista, ki jih je prisilila v skrajševanje čakalnih dob. “Kot minister se zavedam, da je to velik problem, ki ga želim rešiti. Zato bomo tudi v prihodnjem letu nadaljevali z enakim tempom skrajševanja čakalnih vrst. Naš glavni indikator je zdravje bolnikov.”
V Sloveniji čakalne dobe novembra malenkost daljše
V Sloveniji medtem najnovejše poročilo NIJZ o stanju čakalnih dob ugotavlja, da so se te malenkostno podaljšale. Povprečna čakalna doba za prvi pregled pri specialistu je bila novembra za dva dneva daljša kot oktobra, čakalna doba za katero od 379 terapevtsko-diagnostičnih storitev pa je bila v povprečju za en dan daljša kot oktobra.
Več kot polovica čakajočih je na prvi pregled čakala dlje od največje dopustne čakalne dobe, določene v zakonu o pacientovih pravicah. Pri čakajočih na terapevtsko-diagnostične storitve je bilo takih “zamudnikov” nekaj manj kot 40 odstotkov. Najdaljša dopustna čakalna doba za bolnike z “redno” napotnico je sicer v Sloveniji 6 mesecev oziroma 180 dni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje