Kako tesen mora biti stik hantavirusa, da se nalezemo?

Izbruhi nalezljivih bolezni na križarkah niso nič neobičajnega, saj gre za gosto poseljena in delno zaprta okolja, kjer si več sto ali celo tisoč ljudi več dni deli skupne prostore, zrak, hrano in površine, opozarjajo strokovnjaki. A nedavni izbruh hantavirusa na nizozemski križarki MV Hondius je pred začetkom poletne turistične sezone sprožil dodatno zaskrbljenost.

Doslej so umrli trije potniki, okužbo s hantavirusom pa so uradno potrdili pri treh ljudeh, in sicer pri 69-letni Nizozemki, ki je umrla v Južni Afriki, pri 69-letnem britanskem državljanu, ki se tam še vedno zdravi, ter pri švicarskem državljanu, ki je križarko predčasno zapustil na Sveti Heleni.

V sredo so z ladje, ki je bila tri dni zasidrana ob obali Zelenortskih otokov, evakuirali še tri domnevno okužene osebe, in sicer britanskega, nizozemskega in nemškega državljana. Po poročanju medijev naj bi bila britanski in nizozemski državljan člana posadke, eden od njiju pa naj bi bil celo zdravnik na ladji.

Prav to odpira vprašanja, kako so se lahko okužili tudi ljudje, ki na prvi pogled niso bili tesno povezani med seboj, med njimi švicarski potnik, nemški državljan in domnevno tudi zdravnik na ladji

Kot smo že poročali, je hantavirus skupina virusov, ki se najpogosteje prenašajo ob stiku z glodalci ali njihovim urinom, slino in iztrebki, zlasti če se ti delci razpršijo v zrak in jih človek vdihne. Med temi pa izstopa vidnejša izjema, tako imenovani andski sev, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) potrdila med okuženimi na križarki in je edina znana različica virusa, ki se lahko prenaša tudi s človeka na človeka.

Prenos načeloma ob tesnem in dolgotrajnem stiku

WHO in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) poudarjata, da je tak prenos mogoč predvsem ob zelo tesnih in dolgotrajnih stikih, na kar naj bi nakazovalo tudi dejstvo, da sta bila med umrlimi zakonca.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so za N1 pojasnili, da so bili primeri prenosa andskega seva s človeka na človeka doslej dokumentirani le v Argentini in Čilu.

Po njihovih navedbah je do prenosa praviloma prihajalo znotraj gospodinjstev oziroma družin, epidemiološke preiskave in genomske analize pa kažejo, da se je virus širil predvsem v zgodnji fazi bolezni, ko so bili potrebni tesni in dolgotrajni stiki. Ob tem poudarjajo, da ni bilo poročil o trajnem širjenju virusa v skupnosti ali zdravstvenih ustanovah.

Tudi Milanko Šekler z Veterinarskega inštituta v Kraljevu je za srbsko radiotelevizijo RTS ocenil, da je možnost prenosa virusa razmeroma omejena. Po njegovih besedah je verjetnost prenosa znotraj istega gospodinjstva približno tri odstotke, pri intimnih partnerskih odnosih pa okoli 17 odstotkov. Domneva, da bi se virus na križarki lahko širil zaradi dolgotrajnega bivanja v skupnih prostorih, majhne prostornine kabin in slabšega prezračevanja.

Šekler je opozoril tudi, da je par, ki se je prvi okužil, pred vkrcanjem na križarko v Argentini opazoval ptice na velikem odlagališču odpadkov, kjer so glodalci vedno prisotni.

Prenos možen tudi pri kratkotrajnem stiku?

Nekateri strokovnjaki pa opozarjajo, da je lahko prenos virusa v določenem obdobju precej učinkovitejši. Mikrobiolog dr. Gustavo Palacios z medicinske fakultete v New Yorku, ki je sodeloval pri preiskavi izbruha andskega seva v argentinskem mestu Epuyén leta 2018, pravi, da se lahko virus v času največje kužnosti prenese tudi po zelo kratkem stiku. Po njegovih besedah so okuženi najbolj kužni približno en dan, in sicer ko se pojavi vročina.

Preiskava izbruha v Epuyénu je pokazala, da je prvi bolnik, 68-letni moški, med rojstnodnevno zabavo s približno 100 ljudmi v zgolj 90 minutah okužil pet oseb. Med njimi sta bila dva gosta, ki sta sedela približno 30 centimetrov stran za isto mizo, dva, ki sta sedela za sosednjimi mizami, ter oseba, s katero se je le bežno srečal na poti proti stranišču.

Kljub takšnim primerom strokovnjaki poudarjajo, da ni dokazov o nevarnosti širšega, nenadzorovanega širjenja virusa med prebivalstvom. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da tveganje za širšo javnost zaradi izbruha na križarki ostaja nizko. "To ni covid. Res ni covid. Niti gripa ni. Gre za nenavaden primer prenosa med ljudmi, ki se je morda zgodil zaradi zaprtega okolja na ladji," je za CNN povedala dr. Lucille Blumberg, specialistka za nalezljive bolezni in nekdanja namestnica direktorja južnoafriškega Nacionalnega inštituta za nalezljive bolezni.