Kazahstanci s spremembo ustave omejili moč voditelja Nazarbajeva

Svet 06. Jun 202210:02 > 11:32 0 komentarjev
Nursultana Nazarbajev
Reuters (posnetek zaslona)

Kazahstanci so na referendumu večinsko podprli spremembo ustave, s katero bodo omejil vpliv ustanovnega voditelja Nursultana Nazarbajeva in njegove družine. Referendum je sledil krvavim januarskim protestom, ki so izbruhnili zaradi visokim cenam goriva.

Po podatkih volilne komisije je bila udeležba na nedeljskem referendumu v Kazahstanu več kot 68-odstotna, od tega pa je 77 odstotkov volivcev podprlo spremembe ustave. Te bodo omejile vpliv ustanovnega voditelja in nekdanjega predsednika Nursultana Nazarbajeva.

Tudi po odstopu s položaja predsednika je Nazarbajev ohranil ustavni naziv “elbaši” ali “vodja naroda”. To je vloga, ki mu je omogočala vpliv na oblikovanje politike ne glede na njegov formalni položaj. Z novo ustavo pa bo ta status ukinjen. Hkrati bodo ustavne spremembe prepovedale, da bi politične funkcije zasedali sorodniki Nazarbajeva. Ti so sicer svoje politične funkcije izgubili šele po januarskih protestih.

Trenutni predsednik Kasim Žobart-Tokajev je k referendumu pozval v aprilskem virtualnem govoru na zasedanju ljudske skupščine. “Prehajamo na nov model države, na novo obliko interakcije med državo in družbo. Ta kakovosten prehod lahko imenujemo druga republika,” je takrat dejal Tokajev.

Referendum je opisal kot premik od “superpredsedniške” vladavine. Po besedah dolgoletnega kritika kazahstanske vlade Alnurja Iljaševa gre medtem zgolj za poskus legitimiranja Tokajeva po krvavih januarskih nemirih in hkrati poskus “formalne upokojitve” njegovega dolgoletnega predhodnika Nazarbajeva, v čigar senci je dolgo časa vladal.

Januarski protesti so izbruhnili, potem ko je vlada 1. januarja odpravila regulacijo cen goriv. Demonstracije so bile sprva mirne, razmere pa so eskalirale 5. januarja, ko je množica napadla in požgala vladne stavbe v več mestih. Kazahstanska vlada se je po pomoč pri obvladovanju nemirov obrnila na Rusijo, ki je v bivšo sovjetsko republiko takrat poslala več kot 2000 svojih vojakov.

V januarskem prelivanju krvi je umrlo več kot 230 ljudi. V državi pa so takrat tudi strogo omejili dostop do interneta, zaradi česar je veliko dogodkov ostalo skritih pred očmi svetovne javnosti.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!