Pred 30. leti sta na sarajevskem mostu Vrbanja pod streli ostrostrelca umrla sarajevska Romeo in Julija. Srb in Bošnjakinja, katerih ljubezen je bila močnejša od vojne vihre.
Ena izmed najbolj pretresljivih ljubezenskih zgodb vojne v Jugoslaviji se je spletla v Sarajevu. Pred 30. leti, 18. maja 1993 sta na sarajevskem mostu Vrbanja pod streli ostrostrelca objeta obležala takrat 24-letni Boško Brkić in 25-letna Admira Ismić. Pretresljiva fotografija sarajevskih Romea in Julije je preplavila svet in postala simbol sožitja različnih narodov v Sarajevu, ki je bilo oblegano med 1992 in 1995.
Boško in Admira sta se kot 16-letna gimnazijca spoznala in zaljubila leta 1984. Bila sta sošolca na Tretji gimnaziji v Sarajevu. Boško je bil Srb pravoslavne vere iz sarajevskega Koševskega brda, ki se je zagledal v Bošnjakinjo muslimanske vere Admiro iz sarajevskega Mejtaša. Njuni različni narodnosti in veroizpovedi navkljub je bila ljubezen močnejša, kar se je za tiste čase zdelo skoraj nemogoče. Mlada, polna življenja, sta sanjala o poroki, skupnem življenju in veliki družini. Admira je želela imeti z Boškom pet otrok, ljubezen pa sta odobravali tudi njuni družini. Nato se je začela kruta vojna.
Ostala sta ujeta v okupiranem Sarajevu, kjer so se bili spopadi med srbskimi in muslimanskimi silami. Kljub temu da sta živela nekaj kilometrov narazen, sta naredila vse, da sta se vsak dan videvala. Čeprav je imel Boško možnost Sarajevo zapustiti skupaj s svojima staršema, tega ni storil. Admire ni želel pustiti same v mestu, zato je ostal.
Po letu dni spopadov v Sarajevu sta se odločila, da mesto zapustita in si sanje o skupni sreči ustvarita drugje. Prestolnico Bosne in Hercegovine sta nameravala zapustiti v času dogovorjenega premirja med muslimanskimi in srbskimi silami. Verjela sta namreč, da se bosta dogovora držali obe strani. Za pobeg v lepšo prihodnost sta izbrala most Vrbanja čez reko Miljacko, ki je veljal za nikogaršnjo zemljo in je delil ozemlji pod nadzorom srbskih in muslimanskih sil.
Ko sta zapustila območje pod nadzorom muslimanskih sil, sta okoli 17. ure želela prečkati most proti s strani srbskih sil okupiranemu sarajevskemu predelu Grbavica. Od tam sta nameravala ob pomoči prijateljev prebegniti v Beograd.
Boško in Admira čez most nista prišla. Prvi je pod strelom ostrostrelca padel Boško in mrtev obležal sredi mostu. Drugi strel ostrostrelca je zadel Admiro in jo smrtno ranil. Zbrala je še toliko moči, da se je nekako priplazila do Boška, ga objela in umrla. Ujela ju je smrt, od katere sta bežala.
Objeti telesi Boška in Admire so srbski vojaki z mostu odnesli šele po sedmih dneh ter ju pokopali v skupen grob v Lukavici v Istočnem Novem Sarajevu na ozemlju Republike srbske. Po vojni so Admirini starši posmrtne ostanke prenesli v Sarajevo, kjer sedaj skupaj počivata na pokopališču Lev. Na tem pokopališču je pokopanih še na tisoče žrtev vojne v Sarajevu.
Morilec še danes neznan
Še danes ni razjasnjeno, kdo je umoril Boška in Admiro. Po nekaterih pričevanjih naj bi ju vojaki obeh strani, ki so ju lahko vseskozi opazovali, namerno pustili, da prideta na nikogaršnjo zemljo in šele takrat je nekdo nanju streljal. Leta 2002 je na pričanju pripadnik bošnjaške tajne službe AID zatrdil, da so na sarajevska Romea in Julijo streljali pripadniki tajne teroristične skupine “Ševe”.
Fotografija objetih Boška in Admire je preplavila svet. Zgodba je navdahnila mnoge ustvarjalce, po njej pa so nastajale prenekatera dela. Med drugim je dokumentarec ‘Romeo in Julija v Sarajevu’ posnel tudi z oskarjem nagrajeni kanadski režiser John Zaritsky. Zgodba je postala in za vedno ostala tudi simbol ljubezni, sožitja in sobivanja različnih narodov in kultur v Sarajevu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!