Predsednika Uzbekistana in Kirgizistana sta danes dosegla dogovor glede poteka državne meje. Obmejni spor je namreč med državama netil dolgotrajen konflikt, ki je trajal vse od razpada Sovjetske zveze. Do spopadov, ki so zahtevali tudi nekaj življenj, je prihajalo večinoma zaradi nadzora nad pašniki in dostopa do vodnih virov.
Kirgizistan in Uzbekistan sta se danes dogovorila o poteku približno 1.400 kilometrov dolge skupne meje in s tem rešila spor, ki je izbruhnil ob razpadu Sovjetske zveze. Spor je od njune neodvisnosti terjal več smrtnih žrtev, do spopadov pa je prihajalo večinoma zaradi nadzora nad zemljišči za živino in dostopa do vodnih virov.
“Kirgizistan in Uzbekistan sta določila potek skupne meje in končala mejni spor,” je naznanil kirgiški predsednik Sadir Japarov. Njegov uzbekistanski kolega Šavkat Mirzijojev pa je današnji dan označil za zgodovinski dogodek, na katerega je “bratsko ljudstvo čakalo več let”.
Parlamenta obeh držav sta sporazum o rešitvi mejnega spora potrdila že lani, danes pa sta ga podpisala tudi oba predsednika v Biškeku, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V zadnjih mesecih je v Kirgizistanu potekalo več protestov proti omenjenemu sporazumu, saj vključuje skupno upravljanje ključnih vodnih virov. Oblasti v Biškeku so med protesti pridržale več ljudi, med njimi vojaškega generala, nekdanjega ustavnega sodnika, nekdanjega državnega tožilca, novinarje in aktiviste.
Nesoglasja glede meje so državi spremljala v vseh treh desetletjih njune neodvisnosti, pri čemer so se državni uradniki pri utemeljevanju svojih ozemeljskih zahtev sklicevali na različne zemljevide iz sovjetskega obdobja.
Najsmrtonosnejši obmejni spopadi med državama so izbruhnili junija leta 2010, ko je bilo v več krajih na jugu Kirgizistana ubitih skoraj 500 ljudi, okoli 400.000 pa je bilo razseljenih.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje