Protesti nemških kmetov zoper znižanje subvencij na dizelsko gorivo se nadaljujejo, podpirajo pa jih tudi desničarske skupine. Nemški kancler Olaf Scholz je protestnike pozval, naj se izogibajo ekstremističnim akcijam. Medtem podpora skrajno desnim strankam v Nemčiji narašča.
Protesti nemških kmetov zoper znižanje subvencij se nadaljujejo, podpirajo pa jih tudi desničarske skupine, kar povzroča zaskrbljenost nemške vlade.
Nemški kmetje protestirajo že teden dni. S traktorji povzročajo blokade uvozov in izvozov na avtoceste, s svojimi vozili pa povzročajo prometne zastoje tudi v Berlinu in drugih mestih po državi. Osrednja protestna akcija kmetov je za ponedeljek napovedana v Berlinu, udeležilo pa naj bi se je na tisoče kmetov.
Razburil jih je predvsem načrt zvezne vlade, da odpravi davčne olajšave za kmetijsko dizelsko gorivo, ki veljajo že več kot 70 let. Oblasti so sprva nameravale subvencije ukiniti naenkrat, zaradi pritiskov pa so se odločile, da jih odpravijo postopoma, letos za 40 odstotkov, prihodnje leto še za dodatnih 30 odstotkov, leta 2026 pa bi olajšavo ukinili. Kmetov tudi ta načrt ni pomiril.
Ukinitev subvencij za fosilna goriva je del akcijskega programa EU, piše Evropska agencija za okolje.
Subvencije za fosilna goriva so v EU med letoma 2015 in 2021 znašale približno 56 milijard evrov na leto, leta 2022 pa so se povečale na 123 milijard evrov. Povečanje je bilo predvsem posledica visokih cen energije, povezanih z okrevanjem po epidemijo in vojno v Ukrajini.
Ukinitev okolju škodljivih subvencij je predvidena tudi v podnebnem zakonu, ki naj bi ga slovenski parlament obravnaval letos spomladi.
V Nemčiji medtem vlada vse večja zaskrbljenost, da proteste kmetov izkorišča tudi skrajna desnica, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Skrajneži iz skupine Svobodna Saška, ki med drugim združuje monarhiste in teoretike zarote, so med protestom v Dresdnu vihteli rojalistične zastave in predelane fotografije nemških politikov, oblečenih v ujetnike. Ob tem so na spletu objavili več sporočil v podporo kmetom.
Druge skupine, kot sta neonacistična skupina Tretji glas in nacionalistično gibanje Ein Prozent (En odstotek), so po navedbah nemškega notranjega ministrstva pozvale k stavkam in izgredom. Oblasti trdijo, da skrajneži stojijo za akcijami, kot je postavitev vislic ob avtocestah in oviranje gospodarskega ministra Roberta Habecka pri izkrcanju s trajekta. Kmetje so ministru namreč z vozili onemogočili, da bi se v majhnem pristanišču v Severnem morju izkrcal s trajekta. Trajekt z ministrom na krovu, ki se je z ženo vračal z dopusta, se je moral zaradi protestne akcije po več urah čakanja vrniti v izhodiščno pristanišče in nato poiskati drugo pristanišče.
Manjša skupina slovenskih kmetov je sinoči zakurila kresove ob štajerski avtocesti, s čimer so podprli nemške kmete. Prepričani so namreč, da se Slovenija ni dovolj solidarno odzvala.
Scholz: Pozivi k nasilju nimajo mesta v demokraciji
Nemški kancler Olaf Scholz je protestnike danes pozval, naj se izogibajo ekstremističnim akcijam. “Če se sicer legitimni protesti spremenijo v besnenje ter kršenje demokratičnih procesov in pravil institucij, izgubimo vsi,” je opozoril.
“Pozivi k nasilju in grožnje nimajo mesta v demokraciji,” je še dejal Scholz. “Še posebej v tako napornem in turbulentnem času, kot je današnji, je pomembno ohraniti občutek za sorazmernost in ravnovesje – to bi moralo skrbeti vse demokrate,” je poudaril. S kršenjem demokratičnih procesov in pravil institucij bodo po njegovem mnenju pridobili le tisti, ki zavračajo demokracijo.
Pred infiltracijo skrajnežev je sicer nedavno opozoril tudi vodja nemškega združenja kmetov Joachim Rukwied.
Na fotografijah s kmečkih protestov je sicer mogoče opaziti tudi zastave in transparente s slogani in logotipom skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD). To so med dokazano ekstremistične skupine uvrstili v dveh zveznih državah. Da bi enako storili tudi v Berlinu, oziroma naj AfD prepovejo, so včeraj zahtevali protestniki v nemški prestolnici.
Vse večja naklonjenost skrajni desnici v Nemčiji povzroča zaskrbljenost. Alternativa za Nemčijo je imela konec leta 2023 približno 37 odstotkov več članov kot ob koncu leta 2022. Krepi se tudi podpora stranki v javnomnenjskih raziskavah. Te kažejo, da bi, če bi parlamentarne volitve potekale zdaj, skrajno desno stranko volilo 23 odstotkov Nemcev. S tem bi AfD prvič postala druga najmočnejša stranka – za sedanjo konservativno opozicijo Krščansko-demokratske unije (CDU) in njene sestrske stranke, bavarske Krščansko-socialne unije (CSU).
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje